V prejšnji številki Svobodne Slovenije sta nam lektorici Tjaša Lorbek in Maja Kračun poročali o obisku predstavnic Univerze v Ljubljani, dr. Branke Kalenić Ramšak, dekanje Filozofske fakultete UL, in dr. Mojce Nidorfer Šiškovič, vodje programa slovenščine na tujih univerzah pri Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik.
O svojem delu in o vtisih po obisku v Argentini sta nam pa gostji, že doma v Sloveniji, še sami tako povedali:
Gospa Mojca, v kolikih državah je slovenski jezik prisoten s programom lektoratov? Koliko učencev jih obiskuje?
Slovenščina se poučuje na 57 univerzah v 26 tujih državah, letno pa lektorate obiskuje okoli 2500 študentov. Na 26 univerzah po Evropi je slovenščina tudi študijska smer, letno pa nastane okoli 50 diplomskih del s področja slovenskega jezika, književnosti in kulture ter okoli 5 doktoratov znanosti. Poleg pedagoškega dela organizirajo učitelji tudi raznovrstne kulturne dogodke in gostovanja.
V Argentino ste prišli z načrtom za odprtje še tretjega lektorata in sicer v Cordobi. Kdaj bi ta začel delovati?
Predvidoma z novim študijskim letom 2018/2019, to je v marcu 2018. Na Državni univerzi v Cordobi bodo ponujena predavanja iz slovenske književnosti in kulture, na Katoliški univerzi v Cordobi pa se bo izvajal lektorat slovenščine. Poučevala bo Maja Kračun, slovenistka, ki se je v Cordobo priselila po študiju. Želimo si spodbuditi meduniverzitetno sodelovanje in hkrati razširiti slovensko kulturo, k učenju slovenščine in h kulturnim dogodkom pritegniti študente in člane slovenske skupnosti in. Z gospo dekanjo sva imeli ob obisku priložnost spoznati zelo dejavne članice in se jim iskreno zahvaljujeva za topel sprejem.
Ali lahko pričakujemo, da bo vajin obisk pri nas odprl nove priložnosti za izboljšanje pouka slovenščine v naših sobotnih šolah?
Obisk sobotnih šol v Buenos Airesu je bil navdihujoč, kljub že določenemu poznavanju načina pouka in učiteljev jih v Sloveniji vse premalo poznamo. Občutili sva utrip v učilnicah, pedagoško predanost vseh učiteljev in vodij šol, da mlade navdušijo za odlično znanje slovenščine, jim ga nudijo ter hkrati sledijo njihovim potrebam. S Slovenijo so zelo povezani, v sodobnem času je to vse lažje. Na Centru za slovenščino jim bomo tudi v prihodnje nudili strokovno podporo, že zdaj se vsaka generacija dijakov ob podpori državnih štipendij udeleži naše Mladinske poletne šole, sodelujemo z učitelji na izobraževanjih. S kompletom novih sodobnih učbenikov, didaktično namenjenih prav otrokom in najstnikom, pa upamo, da bomo lahko še bolj podprli uspešno pedagoško delo učiteljev. Z gospodom Marcelom Brulo in učitelji sobotnih šol smo se srečali na posebnem sestanku, na katerem smo strnili predloge za sodelovanje naprej.
Kakšne so možnosti mladih potomcev Slovencev za učenje jezika v Sloveniji? Ali imajo dostop do kakih štipendij? Kje je dostopna informacija?
Na voljo so zelo raznovrstne možnosti, v slovenskih društvih in organizacijah so dobro seznanjeni z njimi in imajo tudi veliko izkušenj. Štipendije so namenjene vsem generacijam, informacije so objavljene na spletu, npr. za bodoče študente dostopne na spletnih straneh za mednarodno sodelovanje na slovenskih univerzah, na Univerzi v Ljubljani se nanovo izvaja Leto plus, v katerem je poudarek zlasti na učenju slovenščine, potem pa še na spletnih straneh Cmepiusa, Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik, veleposlaništva Republike Slovenije, obrnejo se lahko na lektorico Tjašo Lorbek.
Gospa Branka, vi ste strokovnjakinja za Cervantesovo delo. Kakšno je pa v Sloveniji zanimanje za španščino in špansko literaturo?
V Sloveniji je zanimanje za španščino veliko. Otroci se je učijo že v osnovni šoli, v zadnji triadi devetletke. Španščina dosega izjemne rezultate in je med dijaki tako priljubljena, da se jo je v šolskem letu 2016/17 učilo več kot 1000 na 66 (od 453) osnovnih šolah. Zato se je učijo nadalje v srednjih šolah, na vseh gimnazijah po Sloveniji. Španščina je tudi eden najbolj priljubljenih predmetov na maturi, vsako leto se za nacionalni maturitetni preizkus iz španščine odloči vse več dijakov. Španska književnost je seveda manj znana, čeprav jo deloma odkrivajo učenci in dijaki že v času izobraževanja, seveda jo pa najbolje spoznajo študenti španščine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Veliko del je prevedenih, upajmo, da tudi v prihodnje te številke ne bodo manjše. Predvsem so znani avtorji 20. in 21. stoletja, manj klasični pisatelji in pesniki starejše španske književnost (izjema je tu Cervantes, ki ga dijaki obravnavajo v gimnaziji pri svetovni književnosti). Zelo brani so tudi sodobni latinskoameriški avtorji.
Kakšen vtis je na vaju napravil obisk Argentine in naše slovenske skupnosti?
Vtis je bil izjemno pozitiven, Argentina je drugačna od Slovenije in Evrope, zanimiva in čudovita, ljudje izjemno prijazni. Tudi slovenska skupnost je čisto posebna: čeprav sva vedeli, kako dobro delate, si nisva niti približno predstavljali predanosti in srčnosti, ki ste ga pri vašem delu pokazali. Vtis je izjemen. Otroci in starši so vam neizmerno hvaležni in med vami se je vzpostavilo takšno zaupanje, da ga prav nobeni zunanji pretresi ne morejo porušiti. Iskrene čestitke za vaše dolgoletno delo in seveda globok poklon!
Hvala vama, gospa Branka in gospa Mojca, za prijazne besede in bogate misli.
Spletni pogovor pripravila Mariana Poznič
