Iz Švedske nam je v Argentino pisal izseljenski duhovnik Zvone Podvinski, ki se redno javlja v reviji Naša luč. Dogajanja med Slovenci na Švedskem deli tudi z nami tu v Argentini.
Včasih imate morda občutek, kakor da na severu Evrope spimo in to sredi poletja. Ampak ni tako. Resnica je čisto drugačna, namreč ta, da se je v kratkem času toliko stvari zgodilo, da človek ni imel niti časa, da bi normalno dihal.
Letošnji dopust je bil kratek, a toliko bolj aktiven. Dogodek za dogodkom si je sledil. Rojaki s Švedske, skupaj s Švedi in rojaki iz Slovenije smo se odpravili na 25. švedsko slovenski pohod, ki je bil v soboto, 21. julija, na Boč, v nedeljo, 22. julija, pa na Donačko goro.
Začetek prvega dne je bil v Kostrivnici, kjer smo imeli sv. mašo in kjer smo se pri g. župniku Viktorju Vratariču malo ustavili. Od tam je pohodnike vodila pot na Boč, od koder so z vrha občudovali velik del Slovenije, kakor podobno tudi naslednji dan na vrhu Donačke gore. V koči na Boču so bili deležni gostoljubja in planinskega razpoloženja. Popoldan so se vrnili v Blatno.
Naslednji, drugi dan pohoda smo začeli s sv. mašo pri Sv. Donatu na Donački gori. Pohodniki so po njej nadaljevali pot proti vrhu, švedski vagabund pa v Kostrivnico, kjer je bila zlata maša domačina Stankota Gajška in soseda nadškofa v pokoju msgr. Antona Stresa, ki je najprej vodil procesijo z Najsvetejšim, z vsemi štirimi postajami ter je na koncu podelil slovesni blagoslov na vse štiri strani sveta. Po zahvalni pesmi je sledila slovesna zlata maša, kjer je nadškof Anton slovesno nagovoril božje ljudstvo. Pisec tega teksta je bil kot edini predstavnik izseljenskih duhovnikov v Evropi, saj je Stanko Gajšek veliko desetletij daroval za slovenske izseljence v Nemčiji, posebej v Ingolstadtu
Sledili so višarski dnevi, spoznavanje Reke, Trsata in Gorskega kotarja. O teh bogatih dnevih medsebojnega druženja in spoznavanja teh krajev, ki so tako slovenski in o vseh srečanjih, so in še bodo spregovorili udeleženci teh dnevov, kar bo zelo zanimivo in poučno. Zaključek višarskih dnevov je bilo jubilejno romanje treh Slovenij na Sv. Višarje, letos 5. avgusta. Tam je ob pol enajstih dr. Dejan Valentinčič predaval na temo Vsi smo Slovenci, več nas združuje, kot ločuje, kar ste lahko del tega zelo zanimivega predavanja in razmišljanja o prihodnosti Slovenije in slovenstva prebrali že v prejšnji številki Naše luči.
Sledili so dnevi »kaplanovanja« na sončni Prihovi, kjer je bilo živo in duhovno bogato, posebej na predvečer velike maše, ko so bile v cerkvi slovesno pete večernice in potem je sledila procesija z lučkami. Pevski zbor, gasilci iz Tepanja, gasilska godba z Nove cerkve ter množica vernikov, so pod vodstvom nadškofa Marjana Turnška ter ob spremstvu župnika Slavka Krajnca in lepem številu ministrantov, mladih deklet in fantov, ki so nosili Marijo, v procesiji z lučkami, prepevali Marijine pesmi, ki jih je spremljala godba na pihala. Kakšen duhovni in čisto slovenski uvod v praznik Marijinega vnebovzetja, ki so ga slovesno obhajali naslednji dan pod vodstvom škofa Antona Jamnika iz Ljubljane. Na Rokovo je bilo slovo od Prihove.
Da ne bo kdo rekel, da to ni nikakršen dopust, potem moram pisec teh vrstic povedati, da smo uspeli za tri dni romati v Međugorje ter se za tri dni ustaviti na morju. Vsaj malo počitka je vendar bilo in ko so skrbi bile v rokah drugih, to pa je tudi nekaj. Predvsem pa so moja hrana vsa srečanja, kjer se medsebojno bogatimo in kjer si zaželimo, da bi nas vse spremljal Božji blagoslov ter varstvo in priprošnja Matere Božje. Zadnje srečanje doma je bilo družinsko romanje na Svete gore, v soboto pred tretjo nedeljo v avgustu in potem še tretjo nedeljo v domači župniji v Pišecah. Zaključek pa je bila sv. maša pri Sv. Roku v Brežicah, kjer sem pred odhodom na pot bil deležen božjega blagoslova po rokah Mateje. Hvala vsem za toliko pozornost, za vso dobroto in ljubezen, kar sem doživel v času bivanja med vami, dragi moji domači, dragi sosedje in prijatelji. Bog tudi vas blagoslovi in uspešno v drugi del leta ter naj vas vse varuje nebeška Mati Marija!
vaš hvaležni Zvone Podvinski
