Dragi prijatelji!
Dalj časa sem se odločal ali bi bilo primerno ali ne obiskati slovensko skupnost v Argentini. Razlog za to obotavljanje ni bila zadržanost ali celo strah zaradi dolgega potovanja, ampak preprosto pomanjkanje časa in želja, da bi se lahko v miru in brez naglice posvetil temu obisku. Naposled sem se le potrudil in našel primeren termin in čas za ta obisk. Najbolj so me k temu spodbudili argentinski slovenski maturanti in folklorna skupina, ki so pri nas gostovali. Prepričali pa so me tudi nekateri naši patri jezuiti, ki so že obiskali slovensko argentinsko skupnost in celo v njeni sredi za krjaši čas pastoralno delovali. Skupaj s patrom Dragom Lavričem sva se odpravila na pot 27. oktobra. Takoj ko sva prispela v Buenos Aires, so nas naši gostitelji pod vodstvom gospoda Rodeta vključili v pastoralno delo z mladimi in zakonci ter povabili k maševanju in spovedovanju. Tako sem začel odkrivati edinstvenost vaše slovenske argentinske skupnosti.
Najprej sem občudoval vaše slovenske domove: koliko truda, tudi osebnega, in koliko sredstev ste za te domove darovali. Potem sem občudoval vašo lepo slovenščino in dobro organizirano slovensko sobotno šolo. Kot zamejskemu Slovencu, ki je odraščal v Italiji ob slovenski meji, je zame gotovo bilo lažje in bolj naravno ohraniti in gojiti slovenščino. Občudovanja vredno pa se mi zdi, da si Slovenci v Argentini tako zelo prizadevate za učenje in ohranjanje slovenskega jezika in kulture. Živite tako daleč od domovine in vendar ste tako blizu glede jezika, kuture in navad. Le kje ste našli vso to energijo, navdušenje in željo, da ste ohranili vse to?
Človek globoke vere zmore marsikaj. Še posebej sem čutil, kako ste kot slovenska skupnost v Argentini eno telo in da je za to bilo vloženo veliko truda in vere. Duhovniki so gotovo bili od samega začetka tista gonilna sila, ki je oblikovala to vašo lepo skupnost. Buenos Aires je res velika prestolnica, kjer bi se lahko kot nebogljen turist takoj izgubil. Vendar sem se v vaši sredi počutil kot doma, sprejetega in v globini nagovorjenega. Vaše občestvo je bilo zame kot oaza miru in tolažbe in obenem sem bil zelo hvaležen za nekaj pastoralnega dela med vami, ki me je zelo nagovorilo. Verjamem, da obstajajo tudi težave kot povsod, a kljub temu ste uspeli ohraniti med vami še veliko lepega in dragocenega. Želim vam, da bi pogumno in z globoko vero nadaljevali po tej poti in da bi bila duhovniška oskrba med vami okrepljena.
Znano je, da sta argentinsko meso in vino izredno okusna; in res je, to moram priznati! Najbolj pa me je nagovorila toplina ljudi, vaša toplina.
S patrom Dragom Lavričem sva hvaležna gospodu Juretu, Franciju, Robertu in Toniju za lep sprejem in pozornost, ki sva ju bila deležna. Najina zahvala gre družini Kržišnik in vsem, ki ste nas sprejeli in bili ves čas pozorni do naju. Nenazadnje bi rad pohvalil tudi mlade s katerimi smo se srečevali na raznih koncih. Želim vam obilo blagoslova na poti globoke vere in poguma. V vaših rokah je prihodnost.
p. Ivan Bresciani
