Tokrat je v okviru sedmega mednarodnega festivala VaPoesía Argentina (ob podpori slovenske Javne agencije za knjigo) obiskal v glavnem prizorišča, ki bi jih bilo možno imenovati »obrobna« (kar pomeni klube za socialno pomoč, društva za opismenjevanje, sindikate, zapore, šole), a tudi Univerzo v Buenos Airesu.

Na večer 30. maja ga je pri pouku slovanskih književnosti na filozofski fakulteti pred študenti in drugimi udeleženci predstavil Eugenio López Arriazu, predstojnik te katedre. Dogodek so pripravili po zaslugi Julie Sarachu, skupaj s Tjašo Lorbek in Pablom Arraigado, srečanja pa so se udeležili tudi učenci lektorata. Prostrana učilnica, lahko bi rekli dvorana, je bila dokaj polna.

Predstavitvi pisatelja je sledilo branje njegovih del, tako v kastiljskem prevodu kot v izvirniku, kar je storil pesnik sam. Odgovarjal je tudi na vprašanja, ki mu jih je zastavil v angleščini Eugenio in prevedel za publiko, Branetov odgovor pa je bil v slovenščini in potem prav tako preveden. Kot panelista sta sodelovala Pablo Arraigada in Julia Sarachu, on je bral španske prevode pesmi, Julia pa je v slovenščini postavljala vprašanja, na katera se je seveda gost odzval.

Pogovor je bil večinoma usmerjen v njegovo poezijo in pa aktivizem, ki se pojavi v velikem delu njegovega opusa, saj se je močno zavzemal za gejevsko vprašanje.

Brane Mozetič je bil rojen leta 1958 v Ljubljani, diplomiral je iz komparativistike v Ljubljani in potem študiral na pariški Sorboni 1984/85. Od leta 1986 je samostojni kulturni delavec in piše pesmi, prozo, otroško literaturo in esejistiko, je prevajalec in urednik, ureja zbirko Aleph pri Centru za slovensko književnost in zbirko Lambda pri Škucu, vodi tudi mali literarni festival Živa književnost in je že vrsto let aktiven promotor slovenske literature v tujini.

Dolga leta je bil vodilni akter LGBT gibanja, sedem let je bil glavni urednik homoerotične revije Revolver, že 30 let je selektor in soorganizator ljubljanskega festivala LGBT filma, od leta 1990 ureja in izdaja zbirko Lambda s knjigami s homoerotično tematiko (doslej je izdal preko 130 naslovov), pripravil je tudi vrsto kulturnih dogodkov, posvetov, razstav, akcij s področja aidsa in drugo.

Njegovo delo je prevedeno v več jezikov, tako je v tujini izšlo že preko 50 knjižnih prevodov njegovih del.

Kot organizator je pripravil prvo turnejo slovenskih literatov leta 1998 v Kolumbijo, Venezuelo in Mehiko. Naslednja turneja je bila leta 2000 po Braziliji, tretja pa 2002 v Čilu, Argentini in Urugvaju – ta je bila tudi najštevilčnejša, saj so bili poleg njega še Andrej Blatnik, Maja Novak, Tone Škrjanec in Svetlana Makarovič. Vse turneje so zabeležene tudi na strani www.ljudmila.org/litcenter.

Osebno je obiskal Argentino še leta 2006, ko sta izšli zbirka Metulji/Mariposas in pa Antologija sodobne slovenske poezije pri založbi Gog y Magog, katere urednica je bila Julia Sarachu. Sodelovanje med njima se je začelo, ko ga je Julia sama poiskala v Ljubljani leta 2004. Plod njunega sodelovanja je bila še cela kopica prevedene poezije in pa gostovanja slovenske poezije v Argentini. Mozetič jo je obiskal še leta 2011, ko je bil skupaj z Jano Putrle Srdić gost pesniškega festivala v Rosariu, in pa 2013, ko je predstavljal izid svoje zbirke Banalidades. Z njim sta tedaj bili tudi pesnici Taja Kramberger in Katja Gorečan. Ob vseh svojih obiskih pa se je zanimal tudi za sorodstvene vezi, saj živi sorodstvo njegove stare mame Švara tudi v Buenos Airesu.

Rok Fink