Mineva 7 let, odkar so bila v parku pred občino postavljena prva obeležja znanih Suhokranjcev. Tega smo se spomnili tudi 19. maja 2022 ob otvoritvi spominske plošče Slavku Glihi, nekdanjega direktorja Kmetijskega inštituta Slovenije, pobudnika obnove gradu, pa tudi aktivnega člana strokovne skupine, ki je park zasnovala.

Kljub temu, da je bil proces nastajanja parka redno popisan in objavljen v Suhokrajinskih poteh, velja ob tej priložnosti ponoviti osnovna dejstva.

Temelji za nastanek Parka znanih Suhokranjcev

Ideja za nastanek Parka ZS izhaja iz prednostne naloge OŠ Žužemberk, sprejete leta 1994, in sicer: razvijati pripadnost učencev Suhi krajini in krepiti rodoljubno zavest.

V zvezi s tem so nastale: etnološka, naravoslovna in botanična zbirka, zbirka starih tiskov in Muzej znanih Suhokranjcev. Izdelanih je bilo 40 raziskovalnih nalog; vsak znani Suhokranjec je dobil v muzeju spominsko ploščico. Postavljeni so bili trije bronasti reliefi ( dr. F. Bradač, dr. J. Gnidovec in dr. A. Kuhelj ), pred vhodom v šolo pa je dobil mesto kip Leona Štuklja. Štukljeva spominska ura in Dan spomina na ZS postaneta vsakoletni del šolskega programa.

Pobuda za nastanek Parka ZS in potek nastajanja 

V juniju 2014 je bila s strani Občine Žužemberk izražena želja, da bi v okviru občine zasnovali park, v katerem bi znani Suhokranjci dobili svoja obeležja.

Imenovana je bila strokovna skupina, ki je delovala 5 let, in sicer: od leta 2014 do 2018 v času župana g. Franca Škufce ter leta 2018 – 2019 v času župana  g. Jožeta Papeža. Člani strokovne skupine so bili še: ga. Vida Šuštaršič, mag. Jelka Mrvar, g. Martin Grčar, g. Slavko Gliha, ga. Majda Pucelj, g. Vlado Kostevc, g. Dušan Papež, mag. Alenka Vidrgar in g. Roman Kren. Kot občasni zunanji sodelavci so v strokovni skupini sodelovali arhitekti (lokacija in postavitev PZS), zgodovinarji  (kriteriji izbora ZS, podatki in viri) in  Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Novo mesto.

Strokovna skupina se je sestala na 10 sejah, vmes pa je bilo veliko sestankov v ožji sestavi. Sprejela je idejni načrt in lokacijo postavitve PZS, kriterije za uvrstitev ZS na ploščo in bronasti relief; načrtovala je in evalvirala vsako fazo nastajanja PZS; pomagala pri zbiranju donacij; sodelovala pri odkritjih obeležij; spremljala finančno stanje projekta, sprejemala sklepe, pobude, predlagala oblikovanje gradiv, video filmov, objave v medijih in se seznanjala z novimi spoznanji o ZS.

Projekt PZS je bil predstavljen Občinskemu svetu, ki je potrdil sklep o imenovanju strokovne skupine in bil v času 2014 – 2019 večkrat seznanjen s potekom nastajanja PZS.

Potrdilo ga je tudi Ministrstvo za kulturo in Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu ter ga tudi finančno podprlo.

Življenje, delo in pomen vseh razglašenih znanih Suhokranjcev je bilo predstavljeno v Suhokranjskih poteh od leta 1995 dalje, ob nastajanju PZS pa je bila v občinskem glasilu uvedena rubrika »Park ZS, projekt zgodovinskega spomina in suhokranjske identitete«, v kateri so bili občani seznanjeni s potekom del, finančnim stanjem in imeni donatorjev.

Vseh 5 let sta pri nastajanju PZS sodelovali OŠ Žužemberk in OŠ Prevole, ki sta vsako leto skupaj pripravili prireditev Dan spomina na ZS.

Avtorstva obeležij in obeležja

Avtorica obeležij, reliefov in spominskih plošč je mag. Alenka Vidrgar, akademska kiparka , kamnoseško delo (stebri iz granita) je opravil Beno Ogrin – Kamena, s. p. ; livarsko delo ( litje reliefov ) Livartis, d.o.o.

Postavljena so bila 4 obeležja: na prvem granitnem stebru sta plošči z imeni ZS; drugo in tretje obeležje tvorijo po trije granitni bloki z 12 bronastimi reliefi ZS, četrto obeležje tvorita dva stebra s tremi bronastimi reliefi in zahvalno ploščo donatorjem. Vsebinski sklopi obeležij: vsi raziskani in razglašeni ZS, najpomembnejši za slovenski in evropski, celo svetovni prostor in zaslužni za Suho krajino.

Finančna konstrukcija uresničevanja projekta PZS je prikazana v 75. številki Suhokranjskih poti. Pripravil jo je g. Roman Kren. 60 % sredstev so prispevali donatorji, ostalo Občina Žužemberk, Ministrstvo za kulturo in Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Spominska obeležja ZS, postavljena izven PZS : spominske plošče, in sicer: dr. F. Bradaču na Jami, dr. J. Gnidovcu v Velikem Lipovcu, J. Vajkardu Auerspergu na gradu Žužemberk, F. Lauschetu v Hinjah, Rozaliji Seršen- Zali Zorani v Žužemberku, Leonu Štuklju v Zafari, Slavku Glihi v Žužemberku in Park Alojzija Zupanca v Šmihelu.

Gradiva, nastala v zvezi s PZS : brošura Suha krajina in znani Suhokranjci (učno gradivo šole ), koledar in plakat ZS (prejela vsa gospodinjstva v občini ), turistične zgibanke PZS , razglednice PZS, video filmi o ZS, raziskovalne naloge o ZS (delo učencev in mentorjev OŠ Žbk. in Prevole )

O projektu Park ZS so bili objavljeni številni članki v slovenskem tisku, pa tudi v SAT – ZDA, Glasilu kanadskih Slovencev in Svobodni Sloveniji v Argentini…

Nadaljevanje aktivnosti: Šolske ure spomina na ZS, Kulturna srečanja v Drašči vasi, spoznavanje ZS po triadah v okviru dni dejavnosti, postavljanje spominskih plošč ZS, spominska ura za Zalo Zorano (Trški dnevi). 

Dokumentacija o Parku ZS se hrani v arhivu Občine Žužemberk.

Namen parka je simbolni prostor spomina, povezovanja in sobivanja.

»Kdor ne pozna preteklosti, ne more načrtovati prihodnosti.« 

Člani strokovne skupine : župan Franc Škufca (1998 – 2018), mag. Jelka Mrvar, Vlado Kostevc, Dušan Papež, Roman Kren, mag. Alenka Vidrgar, Jaques Gros.