Spet smo se v prvih dneh novega leta srečali v Slovenski hiši otroci iz vseh domov, da se skupaj odpeljemo v Cordobske hribe na slovensko otroško kolonijo! Kako smo se veselili teh dni, kar težko smo črtali dneve!

Zbrali smo se v cerkvi, kjer smo najprej Jezusa prosili za srečno pot, potem pa so nam predstavili voditelje. Po molitvi smo se poslovili od staršev in korajžno stopili na avtobus novim dogodivščinam naproti.

Naslednji dan so nas že v jutranjih urah prijazno sprejeli v Hanželičevem domu. Po okusnem zajtrku smo se namestili v sobah, ki so že čakale na nas. Bistre glavice so morale kar pridno delati, da so izbrale prava imena za vsako sobo! Potem smo se odpravil na sprehod in ogled okolice… koliko zgodovine je v tej mali vasici! Najbolj zanimiva sta gotovo stari Eiffelov mlin in pa staro zavetišče, kjer so pred leti sestre pazile osamljene otroke.

Bilo je zelo vroče, zato smo po kosilu in kratkem počitku z veseljem skočili v bazen. Imeli smo tudi prvo športno tekmovanje, ter smo izdelali lepa ročna dela in inštrumente. Potem smo imeli sveto mašo, zvečer pa kres! Predstavili smo se, pokazali imena svojih sob, potem pa smo skupaj zmolili večerno molitev in odšli spat. Prvi dan je bil mimo … »Ali bo toliko lepih doživetij vsak dan?« smo se spraševali, ko smo se odpravljali spat.

Že drugi dan smo se odpravili v hribe. Najprej smo se povzpeli do Kristusa, med tem pa smo molili križev pot. Lepo je bilo, ker smo tako spremljali Jezusa in premišljevali o njegovem trpljenju in o našem življenju. Potem smo veselo nadaljevali pot do jeza »San Jerónimo«. Kako lepi so Cordobski hribi! Utrujeni smo se vrnili domov, a po dobrem kosilu smo imeli dosti energije za tekmovanje v bazenu, v raznih športih in še v slovenščini!

Že zgodaj smo se naslednji dan zbudili in se z »jutranjo telovadbo« pripravili za hojo v hribe. Povzpeli smo se na Mástil, kjer so bili krščeni novi člani kolonije. Bilo je zelo zabavno! Popoldne pa smo se šli spet hladit v bazen. Tam je vedno tako lepo preživeti popoldneve! Pa nismo samo lenarili! Oh, ne, to ni za take korenjake, kot smo mi! Kljub utrujenosti smo se korajžno borili, ko smo tekmovali v plavanju in drugih športih. Popoldne smo imeli polne roke dela s pripravo svetega večera. Tako je bil 5. januar za nas pravi praznik! Po slavnostni večerji je bil na vrsti sveti večer. Blagoslovili in pokadili smo prostore doma, ter pri vsaki postaji razmišljali o Božičnih skrivnostih. Posebno toplo nam je bilo pri srcu, ko smo ob petju lepih božičnih pesmi spremljali Jezuščka in ga prosili, naj nas vedno spremlja v življenju.

V posebno lepem spominu je vsem gotovo ostala nedelja, 6. januarja. Dan smo pričeli s sv. mašo v kapelici. Pri maši smo sodelovali s petjem, ministriranjem in branjem beril in prošenj. Popoldne smo se kljub dežju zelo zabavali! Najprej smo na belem blagu morali pobarvati zastavo skupine: Martin Krpan, Kekec, Maček Muri, Povodni mož! Zvečer pa smo igrali misijonsko tombolo! Gospa Mirjam nam je pripovedovala o revnih otrocih in o misijonarjih, ki jim pomagajo v težkih okoliščinah. Zato smo vsi veselo kupili tablice, ker smo vedeli, da tako pomagamo tem misijonarjem, ki povsod po svetu skrbijo za revne otroke. Veliko veselja so nam seveda vzbudili tudi pridobljeni dobitki!

Ponedeljek je bil zelo pričakovan, saj smo se ta dan odpravili v mesto Capilla del Monte, kjer smo pojedli dober sladoled, potem pa smo klicali domov. Dan je bil res poln lepih občutkov!

Naslednji dan smo se zbudili zelo veseli, saj smo vedeli da nas čaka Terraventura! Kako zabavno je bilo, ko smo izkusili let po zraku s tiroleso, pa tudi veslanje s kajakom po potočku! Ni bilo lahko, še posebno ko je bilo treba plezati po deblu! Lepo smo se imeli! Popoldne smo spet tekmovali v raznih športih… letos je bilo še posebno zanimivo to, da smo se učili igrati tudi hockey in rugby! Zvečer pa smo igrali nočne igre, naše najljubše!

Dnevi so hitro minevali, mi pa smo v vsakem posebej uživali! Začeli smo plesti lepe prijateljske vezi; skupaj smo uživali vsak trenutek, najsi bo ob hoji po hribih, ob zabavnih popoldnevih v bazenu ali pa ob ročnih delih, tekmovanjih v slovenščini ali raznih športih.

Posebno zanimivo je bilo, ko smo posadili našo prvo lipo, da se bodo čez mnogo let drugi otroci igrali pod njeno senco! Lepo je bilo tudi ko smo šli na pokopališče obiskati grob gospoda Hanželiča, ki se je veliko trudil, da lahko zdaj mi uživamo te dni v Cordobi!

Devet dni hitro mine, če nas vsak dan čaka toliko lepih doživetij! Kar prehitro je 11. januar na koledarju že kazal dan našega odhoda. Težko nam je bilo, ko smo pospravljali sobe, zlagali kovčke na avtobus in se še zadnjič skupaj slikali. Vožnja nam je ob pogovoru in spanju hitro minila in ob sedmih zjutraj smo že prispeli v Slovensko hišo. Veselo je vsak stekel v objem svojih dragih. Koliko lepega jim je moral povedati!

Vemo pa, da je za uspeh kolonije potrebno veliko truda! Zato omenimo tiste, ki so darovali svoj prosti čas za slovenske otroke. To so ga. Miriam Mehle Javoršek, gospod Robert Brest, Viki Kastelic, Nati Javoršek, Nevenka Grohar, Erik Oblak, Tomi Miklič in Niko Puntar.

Za vse nas je bila Slovenska Otroška kolonija nepozabno doživetje! Upamo, da jih bo še mnogo, da bodo lahko otroci tudi poleti gojili slovenski jezik in zdrava prijateljstva!  

Nevenka Grohar