»Že smo v lepi Cordobi, oj, kako smo vsi srečni!« To veselje je žarelo na obrazih otrok, ko so se 2. januarja srečali v Slovenski hiši. Radovedno so gledali naokrog – koliko novih obrazov!
Zbrali smo se v cerkvi, kjer smo najprej počastili Jezusa v sveti Evharistiji in ga prosili za srečno pot, potem pa so nam predstavili voditelje. Po molitvi smo se poslovili od staršev in korajžno stopili na avtobus, novim dogodivščinam naproti.
Naslednji dan so nas že v jutranjih urah prijazno sprejeli v Hanželičevem domu. Po okusnem zajtrku smo se namestili v sobah, ki so že čakale na nas. Bistre glavice so morale kar pridno delati, da so izbrale prava imena za vsako sobo!
Bilo je zelo vroče, zato smo po kosilu in kratkem počitku z veseljem skočili v bazen. Potem smo imeli tudi prvo športno tekmovanje, pevsko vajo in sveto mašo, zvečer pa kres! Predstavili smo se, pokazali imena svojih sob, potem pa smo skupaj zmolili večerno molitev in odšli spat. Prvi dan je bil mimo … »Ali bo toliko lepih doživetij vsak dan?« smo se spraševali, ko smo se odpravljali spat.
Naslednji dan smo se odpravili spoznati okolico. Prišli smo do potočka, kjer so se pred leti naši starši kopali, ko so prihajali na kolonijo. Potem smo pa šli so mesteca San Esteban. Na poti smo srečali nekaj kač in drugih živalic, ki jih doma ne srečamo. Utrujeni smo se vrnili domov, a po dobrem kosilu smo imeli dosti energije za tekmovanje v bazenu, v odbojki in nogometu.
Tretji dan smo se ob molitvi križevega pota povzpeli na hrib do Kristusovega kipa, potem pa smo nadaljevali pot do jeza »San Jerónimo«. Tudi posladkali smo se in pogledali, kako v tovarni El Rosario izdeljujejo alfahorje in marmelade. Popoldne smo imeli polne roke dela s pripravo svetega večera. Tako je bil 5. januar za nas pravi praznik! Po slavnostni večerji je bil na vrsti sveti večer. Med molitvijo smo pokadili in blagoslovili prostore doma, potem pa smo s pesmijo in uprizoritvijo jaslic premišljevali božično skrivnost. Posebno toplo nam je bilo pri srcu, ko smo ob petju lepih božičnih pesmi pred Jezuščkom prižgali svečke, ker hočemo tudi mi biti male lučke, ki vodimo ljudi k Njemu!
Naslednji dan smo se zbudili zelo veseli, saj smo vedeli da nas čaka Terraventura! Kako zabavno je bilo, ko smo izkusili let po zraku s tiroleso, pa tudi veslanje s kajakom po potočku! Ni bilo lahko, še posebno ko je bilo treba plezati po deblu! Lepo smo se imeli!
V posebno lepem spominu je vsem gotovo ostala nedelja, 7. januarja. Dan smo pričeli s sv. mašo, pri kateri smo ustoličili podobo Marije Pomagaj v kapelici. Pri maši smo sodelovali s petjem, ministriranjem in branjem beril in prošenj, potem pa nas je čakalo prijetno popoldne, ki smo ga preživeli v bazenu in s tekom cross countryija. Zvečer pa smo igrali misijonsko tombolo! Gospa Mirijam nam je pripovedovala o revnih otrocih in o patru Mlakarju, ki v Afriki nadaljuje misijonsko delo pokojnega patra Tomažina. Zato smo vsi veselo kupili tablice, ker smo vedeli, da tako pomagamo misijonarjem, ki povsod po svetu skrbijo za revne otroke. Veliko veselja so nam seveda vzbudili tudi pridobljeni dobitki!
Že zgodaj smo se naslednji dan zbudili in se z »jutranjo telovadbo« pripravili za hojo v hribe. Povzpeli smo se na Mastil, kjer so bili krščeni novi člani kolonije. Bilo je zelo zabavno! Popoldne pa smo se šli spet hladit v bazen. Tam je vedno tako lepo preživeti popoldneve! Pa nismo samo lenarili! Oh, ne, to ni za take korenjake, kot smo mi! Kljub utrujenosti smo se korajžno borili, ko smo tekmovali v plavanju in drugih športih. Proti večeru smo se odpravili v Capilla del Monte. Tam smo pojedli dober sladoled, potem pa smo klicali domov. Dan je bil res poln lepih občutkov!
Dnevi so hitro minevali, mi pa smo v vsakem posebej uživali! Začeli smo plesti lepe prijateljske vezi; skupaj smo uživali vsak trenutek, najsibo ob hoji po hribih, ob zabavnih popoldnevih v bazenu ali pa ob ročnih delih, tekmovanjih v slovenščini ali raznih športih. Posebno lep je bil izlet v Los Terrones, saj smo lahko opazovali čudovite oblike skal, poslušali zvoke v naravi in se sprehodili po res lepem parku!
Deset dni hitro mine, če nas vsak dan čaka toliko lepih doživetij! Kar prehitro je 11. januar na koledarju že kazal dan našega odhoda. Težko nam je bilo, ko smo pospravljali sobe, zlagali kovčke na avtobus in se še zadnjič skupaj slikali. Vožnja nam je ob pogovoru in spanju hitro minila in ob sedmih zjutraj smo že prispeli v Slovensko hišo. Veselo je vsak stekel v objem svojih dragih. Koliko lepega jim je moral povedati!
Vemo pa, da je za uspeh kolonije potrebno veliko truda! Zato omenimo tiste, ki so darovali svoj prosti čas za slovenske otroke. To so ga. Miriam Mehle Javoršek, gospod Robert Brest, Štefi Bokalič, Kavdija Belič, Nati Javoršek, Nevenka Grohar, Erik Oblak in Niko Puntar.
Za vse nas je bila Slovenska Otroška kolonija nepozabno doživetje! Upamo, da jih bo še mnogo, da bodo lahko otroci tudi poleti gojili slovenski jezik in zdrava prijateljstva!
Nevenka Grohar
