(1878 – 1949)

OkrOgle obletnice

Pred 70 leti – 11. junija leta 1949 – je v Ljubljani umrl Oton Župančič, slovenski pesnik, dramatik, esejist, prevajalec in urednik. Oton Župančič je eden najpomembnejših slovenskih ustvarjalcev otroške in mladinske poezije. Poleg Ivana Cankarja, Dragotina Ketteja in Josipa Murna Aleksandra pa Oton Župančič velja tudi za najpomembnejšega in največjega predstavnika »slovenske moderne«.

Življenjepis Otona Župančiča

Rodil se je 23. januarja 1878 v Vinici v Beli krajini. Kmalu se je družina preselila v Dragatuš, kjer sta starša odprla malo trgovino in gostilno. V Dragatušu je obiskoval prvi in drugi razred osnovne šole, do tretje gimnazije študiral v Novem mestu, gimnazijo in višjo šolo pa dokončal v Ljubljani. Kot dijak se je najprej pridružil krogu Janeza Evangelista Kreka, v katerem so se učili slovanskih jezikov. Kasneje se je vključil v ilegalno dijaško društvo Zadruga, v katerem se je seznanil z Ivanom Cankarjem, Dragotinom Kettejem in Josipom Murnom Aleksandrom.

Po maturi leta 1896 se je vpisal na študij zgodovine in geografije na Filozofski fakulteti na Dunaju, vendar so ga bolj pritegnili novi umetniški tokovi, zlasti impresionizem, dekadenca in simbolizem. Leta 1900 je dokončal študije, ni pa diplomiral. Diplomiral je šele leta 1924 na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

V letih 1901 in 1902 je služil vojaški rok blizu Gradca. V letih 1903 in 1904 je živel v Ljubljani in se posvečal literarnemu ustvarjanju in poučevanju na domu. Od leta 1905 do 1910 je večino časa preživel v tujini (Pariz in Dunaj).

Leta 1910 se je vrnil v Ljubljano in se zaposlil najprej kot dramaturg Deželnega gledališča, po smrti Antona Aškerca leta 1913 pa je prevzel službo mestnega arhivarja. Isto leto se je poročil z Ano Kessler. V zakonu so se jima rodili trije otroci.

Leta 1920 se je zaposlil v Narodnem gledališču kot dramaturg, leta 1926 je postal upravnik gledališča, leta 1929 pa direktor. Posvetil se je prevajanju izbranih del svetovne književnosti. Veliko je prevajal tudi za gledališče, zlasti drame Shakespearja.

Umrl je 11. junija 1949 in bil pokopan v grobnici slovenske moderne na ljubljanskih Žalah.

Slovenska moderna (1899 – 1918)

Beseda izvira iz izraza moderen (iz francoščine: moderne), kar pomeni sodoben, nov. V moderni je postalo čustvo spet pomembnejše od razuma, subjektivnost pomembnejša od objektivnosti. Pojem moderne se je najprej (po letu 1890) uveljavil v Nemčiji in Avstriji kot skupno poimenovanje za smeri, ki so nasprotovale realizmu in so se med seboj večinoma prepletale: nova romantika, dekadenca, simbolizem in impresionizem.

Moderna se je na Slovenskem uveljavila med letom 1899 in 1918. Začetek moderne se povezuje z izidom dveh pesniških zbirk: Cankarjeve Erotike in Župančičeve Čaše opojnosti, konec moderne se pa povezuje s koncem Prve svetovne vojne in Cankarjevo smrtjo.

Predstavniki slovenske moderne so bili: Dragotin Kette, Josip Murn Aleksandrov, Ivan Cankar in Oton Župančič.

V tej dobi je bila lirika zelo pomembna. Zgledovala se je še pri ljudskem in romantičnem pesništvu. V ospredje je spet stopilo čustvo z izpovedjo, prevladovale so ljubezenske pesmi. Med pesniškimi oblikami je po romantiki spet dobil večjo veljavo sonet, ki pa je bil zdaj ritmično svobodnejši. Pogoste so bile tudi krajše pesmi (štirivrstičnice) in pesmi brez kitic. Verzi so bili ritmično svobodnejši, slogovno je bila pomembna predvsem zvočna učinkovitost.

Pripovedništvo je gojilo povest in roman, predvsem pa črtico. V tem obdobju doseže slovenska književnost evropsko raven.

Dramatika je v tem obdobju doživela umetniški vzpon. Najpomembnejši dramatik je bil Ivan Cankar.

Moderna je po romantiki druga velika doba slovenske književnosti. V obdobju dvajsetih let je dala vrhunska dela v poeziji, prozi in dramatiki.

Župančičeva dela

Oton Župančič je ustvarjal 55 let in je bil celo prvo polovico 20. stoletja središče slovenskega slovstvenega dogajanja. Našo književnost je najbolj obogatil s svojo poezijo, pomemben pa je tudi njegov prispevek k dramatiki, kratki prozi in prevodni literaturi.

. Pesnik:

Kot pesnik je izdal deset knjig, med temi jih je polovico namenil otrokom:

1899 – Pesniška zbirka “Čaša opojnosti” zaznamuje začetek “Slovenske moderne”. V slovensko liriko vnese dekadenčne motive.

1904 – “Čez plan”. Zbirka v slogu novoromantičnega vitalizma.

1908 – “Samogovori”. Pesimistična zbirka. Vsebuje filozofsko in religiozno razmišljanje.

1920 – “V zarje Vidove” . Skuša premagati pesimizem z odrekanjem individualizma in vključitvijo v širšo skupnost kot so družina, družba in narod.

1945 – “Zimzelen pod snegom” je povezana z zgodovinskimi dogodki Druge svetovne vojne.

Napisal je 5 zbirk pesmi za otroke in uganke: “Pisanice” (1900), “Lahkih nog naokrog” (1912), “Sto ugank” (1915), “Ciciban” (1915) in “Mlada pota” (1920)

. Dramatik:

V dramatiki sta najpomembnejši deli “Noč na verne duše” (1904) in tragedija “Veronika Deseniška” (1924).

. Esejist:

Med esejističnimi deli izstopa razprava “Ritem in metrum”. Pomembni so tudi njegovi eseji o jeziku in gledališču.

. Prevajalec:

Župančičevo prevajalsko delo je zelo obsežno, saj je v slovenščino prevedel pomembna klasična literarna besedila. Prevajal je Danteja, Shakespearja, Calderona, Moliera, Dickensa, Tolstoja, Shawa, Goetheja, Balzaka in druge. Ob njegovih prevodih so se učili in zgledovali vsi kasnejši slovenski prevajalci.

. Urednik:

Med Prvo svetovno vojno je bil urednik revij “Slovan” in “Ljubljanski zvon”

Ali ste vedeli?

. Da se je do leta 1908 podpisoval kot Zupančič?

. Da je pogosto uporabljal psevdonime? Objavljal je kot Beli Kranjec, Smiljan Smiljanič, Gojko, Aleksij Nikolajev, Pavel Strnad, Jurij Jager in dr. Anton Pesnik. Pod pravim imenom je prvo delo objavil leta 1898 v Ljubljanskem zvonu.

. Da je priljubljena uganka “Nima fantek kapice, kapica ima fantiča; prišle hude sapice, vzele so fantiča” – avtorsko delo Otona Župančiča? Ali ste uganko rešili? (doleŽ)

. Da je Oton Župančič umrl za astmo?

. Da Oton Župančič velja za največkrat prevajanega slovenskega pesnika?

. Da od leta 1965 mestna občina Ljubljana podeljuje “Župančičevo nagrado” ustvarjalcem za dosežke v kulturi?

. Da je občina Kamnik Župančiča imenovala za častnega meščana ob pesnikovi 50. letnici leta 1928? Častni meščan Ljubljane je postal leta 1938. Leta 1948 pa ga je ljubljanska univerza imenovala za častnega doktorja.