V petek 17. novembra je Antonia – Tončka Jurjevčič izpolnila 100 let, s tem je gotovo ena izmed najstarejših bralcev in naročnikov Svobodne Slovenije, če ne prav najstarejša. Njena družina želi veselje ob tem jubileju deliti tudi z slovenskimi znanci in prijatelji.

Tako nam jo predstavi vnukinja Mónica: Antonia nam je vzgled, kot so tudi vsi tisti, ki so morali zapustiti svoj dom in si odpreti pot na tujih tleh. Še danes rada bere v svojem materinem jeziku, pripoveduje nam zgodbe iz domovine in naše družinske zgodbe. Naučila nas je ljubiti kraje, ki jih poznamo le iz njenih besed in iz njenega nasmeha. Naša “abuela” je modra in izkušena, razdaja nam potrpežljivost in nežnost.

Gospa Tončka nam je pa -prav tako s pomočjo vnukinje- posnela to sporočilo:

Jaz sem doma iz vasi Laze ob Cerkniškem jezeru, sosednja vas je pa Gorenje jezero, lepa pokrajina, Cerkniško jezero zalije voda, je “hermoso”. V Argentino smo prišli 11. julija leta 1948, z ladjo General Stewart. Iz Nemčije smo potovali 18 dni, tu smo pa prvo stanovali v Hotel Inmigrante.

V Novo domovino smo se uživeli “a la fuerza”, najrajši bi šli kar nazaj, pa se ni dalo. In tako smo ostali tukaj v Argentini in nismo nikoli več obiskali svoje domovine. Prej to ni bilo dovoljeno, zdaj je prosto a ne gremo, ker smo se privadili tukaj. A prva leta bi najrajši šli kar nazaj.

Naše otroke smo učili, naj delajo pridno in pošteno za svoj vsakdanji kruh, zadovoljni smo z njimi.

Zmeraj mislim na dom, na lepo, lepo Slovenijo. Pa sem hvala Bogu preživela tukaj in dočakala 100 let!

Leta 2012 so o njej tako pisali v lokalnem časopisu v Pilar, kjer živi: http://web.pilaradiario.com/locales/2012/6/21/ultima-eslovena-27946.html

Gospa Tončka, čestitamo vam ob tej izjemni obletnici. Naj vas Bog še dolgo ohrani zdravo in veselo!