Že od nekdaj se ve, da v našem okraju bivamo veseli ljudje, ljudje veselega duha. Če je že tako, potem je tudi prav, da se vsako obdobje zaključi in prične v zdravem in prazničnem vzdušju.
Spomnim se, da smo tudi leto 2017 tako lepo zaključili v božičnem vzdušju, ko smo se 30. decembra zbrali v prostorih slovenskega carapachayskega doma. Običajno se je ta koncert vršil po sveti maši kar v naši dvorani, potem smo že enkrat videli, kako se to sliši v prostorih bližnje cerkve … a tokrat smo doživeli lepo izkušnjo na prostem, na dvorišču našega društva.
Bilo je soparno in vremenska napoved nam ni bila naklonjena, ampak Vsemogočni je naredil vse, da je lahko tudi sam bil deležen našega petja. Proti večeru sta se združila zbora iz Slovenske vasi in člani karapachayskega ter počakali prihajajoče občinstvo, nekaj minut po napovedani uri smo lahko slišali prve akorde inštrumentov in za njimi prve glasove, ki so nas prešerno vabili: Adeste fideles, v nadaljevanju, kakor venček prekrasnih rož, so se še pojavili Že polnoč se bliža (Na polnoči grede) , La peregrinación, Bodi pozdravljeno Detece sveto, Escuchad la dulce historia, Pastirci kam hitite, Noche anunciada; tukaj se je pa dirigent izkazal, ker v naslednjih dveh pesmi ni imel le samo dveh zborov in inštrumente, ampak se jim je pridružil kar množični zbor ptičev, res enkratno … Sledile so pesmi: Rajske strune, Señora doña María in za zaključek nepozabna Sveta noč .
Vse to smo zaključili s skupno večerjo. Zahvaliti se moramo vsem, ki so s svojo prisotnostjo in trudom pripomogli k uresničenju tega nepozabnega večera. Na prvem mestu pevovodji, prof. Andreju Janu, ki je skrbel ne le za vodstvo kot tako ampak je tudi priredil in komponiral venček, ter vsakemu izmed članov zbora in inštrumentalne zasedbe.
Nekaj dni po novem letu, torej točno 11. februarja 2018, smo pa izvedli našo prvo dejavnost v letu in sicer naš že večletni prepoznavni pust »po ta starem«. Ker smo predvidevali, da se bo občinstvo začelo zbirati že pred napovedano uro, smo se mi zbrali že uro prej, da smo vse pripravlili in bili vsi pravočasno na svojih delovnih mestih.
In res, malo pred 19.00 uro se je občinstvo zbralo in smo z velikim navdušenjem začeli družabni večer. Zanimivost je bila letos ta, da smo uživali skoraj vse ritme in možne glasbe od narodne, narodno zabavne do zabavne, torej od Slakov, Avsenikov do sodobne glasbe.
To je možno ne le s sijajno udeležbo in navdušeno publiko, temveč to se zmore doseči, če so na sam večer na odru kar tri različne zasedbe močnih skupin, katerih člani se tudi dobro poznajo med seboj in ustvarjajo tudi spontano, če je potrebno, torej za Slake je bila zasedba Ansambel Bratov Nemanič iz Mendoze, za Avsenike naša skoraj domača Baires Polka in za vse ostale modernejše skladbe so pa prevzeli fantje že prepoznavne zasedbe KM43.
Kot se je videlo na plesišču lahko ocenim večer zelo pozitivno. Poleg glasbe smo bili deležni tudi dobre, domače slane in sladke jedače in pijače. Celo »Slovenske« smo bili deležni – oprostite za komentar, gre za pivo, ki ga izdeluje član našega društva, da se ne bi napak razumelo. Ko se je ples uradno končal in so prvi obiskovalci že odhajali domov je Nemaniče in Marka Medveščka zasrbelo v prstih. Prijeli so inštrumente in kar brez mikrofonov začeli igrati vse narodne ljudske, ki jih slovenski meh lahko zagode. Kot čebele v roju smo se zbrali okoli njih in prepevali dobri dve uri, dokler naša grla niso mogla dati več glasu iz sebe.
Pijače in jedače ni bilo več in visoko nad oblaki je sonce počasi nadomestilo luno, ko smo končno prijateljsko veseli odhajali domov …
Hvaležni smo vsem, ki so pripomogli k nepozabnemu večeru in še posebno vam, obiskovalcem našega društva, ker brez vas in vaše podpore in navdušenja ne bi bili možni taki zanimivi zaključki in pričetki – omega in alfa. torej tudi vnaprej računamo na vašo navzočnost, še posebno 6. maja, na dan naše 58. obletnice, na kateri bodo pri nas gostovali trije znani fizike in s katerimi boste lahko tudi vi, če vas zanima, lahko debatirali in se nasmejali.
Damijan Ahlin