Oktet Jurija Dalmatina iz Boštanja, je od 20. februarja do 9. marca 2019 gostoval pri Slovenkah in Slovencih v Argentini.
Po naporni vožnji z letalom iz Zagreba preko Londona v Buenos Aires smo po dveh urah in pol čakanja na letališču končno prišli do izhoda, kjer nas je pričakal rojak Franci Novak, ki nas je s kombijem odpeljal do našega hotela. Pričakale so nas tudi okrog 20°C višje temperature.
Prvi nastop smo imeli na univerzi UCEMA, kjer je prorektor univerze Slovenec Toni Marin. V soboto zvečer smo imeli nastop na prireditvi Pust po ta Starem v Carapachayu, ki je del Buenos Airesa. Navdušeni smo bili nad njihovim znanjem slovenskega jezika in petjem slovenskih pesmi. Igrali sta dve slovenski skupini: KM 43 in Baires Polka.
Naslednji dan, v nedeljo, smo peli v Slomškovem domu v Ramos Mejia pri maši in po njej imeli koncert. Sledilo je prijetno druženje ob slovenskih in argentinskih dobrotah.
V ponedeljek smo se odpravili v okrožje Entre Rios. Prvi koncert je bil v cerkvi v San Benitu. V torek smo imeli skupni koncert z odličnim mešanim pevskim zborom Carmina Gaudi, ki deluje v okviru katoliške univerze v Paranaju, v sredo pa smo imeli koncert cerkvi v mestu Hasenkamp. Bili smo tudi na obisku pri županu v Cerritu in na obisku pri ministrici za kulturo v Paranaju. Tudi na obiskih smo vedno ponosno predstavili kakšno slovensko pesem. Vse koncerte je organiziralo društvo Slovenski duh v okviru praznovanja 140. obletnice prihoda prvih Slovencev v Argentino.
V četrtek, pozno zvečer, smo prileteli v Mendozo. Domačini pravijo, da je Mendoza dežela vina, sonca in hribov. Res je tako. Imeli pa smo srečo, da smo ta kraj obiskali v času pred Vendimio (trgatvijo), ko je v mestu še posebej živahno. V petek smo si ogledali nekaj naravnih znamenitosti, vsi smo bili prvič v Andih. Slikali smo se z Aconcaguo, obiskali Inkovski most in na skoraj 4000 metrih naredili nekaj korakov po Čilu. V soboto dopoldne smo si ogledali vinsko klet in vinograd Catena Zapata, kjer pridelujejo najznamenitejša argentinska vina, ki smo jih imeli priložnost tudi degustirati. Zvečer pa smo imeli v Slovenskem domu še zadnji koncert, kjer sta nastopala tudi Mendoški slovenski oktet in zbor. Občinstvo je bilo navdušeno, marsikdo pa je ob slovenski pesmi potočil tudi kakšno solzo. V nedeljo smo peli še pri maši. V ponedeljek zvečer smo bili priča tudi poroki, kjer smo nazdravili in praznovali z ženinom in nevesto, ki sta oba Slovenca, ter s skoraj 400 svati. Poroko smo popestrili tudi z našim petjem.
Zadnjih nekaj dni smo preživeli ob veličastnih slapovih Iguazu, ki smo si jih ogledali tako z brazilske kot tudi argentinske strani. Pred odhodom domov smo zapeli še Slovencu ob 60. rojstnemu dnevu in se razvajali ob tradicionalnem argentinskem kosilu z jedjo Asado.
Vsepovsod nas je pričakalo čudovito, navdušeno in hvaležno občinstvo, ki nas je tudi nagradilo s stoječimi ovacijami. Zelo smo hvaležni za te čudovite izkušnje, ki pa ne bi bile mogoče brez čudovitih in prijaznih rojakov, ki so nas velikodušno sprejeli, odprli vrata v svoje domove in nas kar malce razvajali. Res hvala vsakemu posamezniku, še posebej pa Občini Sevnica, Krajevni skupnosti Boštanj in Izseljenskemu društvu Slovenija v Svetu ter Uradu Republike Slovenije v zamejstvu in po svetu.
Pohvalno je, da kljub oddaljenosti, naši rojaki, tako lepo ohranjajo slovensko besedo, pesem in običaje in verjamemo, da jim bo to uspevalo tudi v prihodnje.
Oktet Jurij Dalmatin
.
.
