Marsikateri preseljenec iz Argentine v Slovenijo je že vrgel puško v koruzo. Kar se asada – peke mesa na žerjavici – tiče. Mesarji drugače režejo meso, meso – govedina, seveda – še daleč ni tako voljna, mehka, kot je bil človek navajen, zato povesijo glavo in na parrillo vržejo piščanca ali kos svinjskega mesa.
Pa vendar – stara navada železna srajca. Ali pa je skušnjava tako močna, ko vidi lep kos potrebušine (vacío), da si misli: tole bi pa moralo biti dobro. Tisti »moralo« se lahko uresniči, ali pa tudi ne. In razočaranja in trdnih sklepov ni ne konca ne kraja.
Pred nekaj leti je bilo zaslediti reklamo, zadnje čase pa je najti že na gondolskih policah meso »angus«. A meso ne prihaja iz Argentine. Nekje je bilo zapisano, da so v kontinentalni Evropi naredili selekcijo angusa, ki je primeren za kontinentalne, ne več za škotske razmere, od koder sicer govedo izhaja.
Če malo pobrskamo po medmrežju takoj zasledimo v Sloveniji nekaj rejcev tega klasičnega goveda z argentinskih pamp. Seveda je to meso možno kupiti, vendar vsaj za še enkrat dražjo ceno od običajne slovenske pljučne pečenke (lomo). Ima še višjo ceno kot pa argentinsko meso, ki ga je dobiti v kakih veleblagovnicah v Avstriji. Torej ne vem, kakšno je meso – in tudi trdni sklepi so zdržali.
Pred kratkim pa, ko so zadnji trdni sklepi popustili, sem se v veleblagovnici sprehodil ob gondoli z mesom. Zdolgočasen grem mimo govejih in svinjskih jeter, ledvic, vampov, src … Kaj pa je to?! Na pladnju piše »priželjc mlade govedine«. Molleja! In že se mi sline cedijo. Je res?
Nisem se odločil za nakup. Do takrat še nisem slišal, nisem videl, da bi kaj takega bilo v ponudbi, zato sem potreboval še drugo mnenje. Kasneje povem veselo novico prijatelju Tomažu, ki tudi rad zakuri pod mesom. Ni še vedel, da ima Leclerc priželjc v prodaji.
Tudi on je obiskal trgovino, a o priželjcu ni bilo ne duha ne sluha. Povprašal je pri pultu mesarja, pa razočaran odšel praznih rok.
Mesar mu je razložil, da se večkrat zgodi, da v klavnici ne ravnajo najbolj primerno s takimi kosi mesa, zato jih morajo zavreči kot neprimerne za človeško prehrano. Ali je res tako ali le izgovor, ne vem; dejstvo je, da priželjca nisem več našel, čeprav si ob vsakem obisku hipermarketa ogledam, kaj ponujajo na gondolah s svežim mesom in drobovino.
Če je človek informatično pismen, bo na medmrežju našel tudi mesnice v Sloveniji, ki ponujajo priželjc. Naj bi ga pošiljali na dom, kot obleko, računalnike ali avtomobilske gume. Pa me (še) ni prepričalo; morda kdaj, ko bodo trdni sklepi popolnoma popustili.
GB
