Ali smo ponosni na svojo državo samo takrat, ko imamo desno vlado? Ali moramo spoštovati uradne predstavnike slovenske države tudi takrat, ko so na vladi nam neljube stranke?
Meni se zdi, da moramo. Seveda moramo, če smo demokrati. Samoumevno. Vsaj zame. Take in podobne misli so se mi podile po glavi, ko sem na Facebooku sledil odzive obiska ministrice ge.Tanje Fajon pri 67. Slovenskem dnevu na Pristavi. Velika večina komentarjev je bila sicer pozitivna, naletel pa sem tudi na takele: “ni si zaslužila (ga. Fajonova) da jo sploh pogledajo, kajti dela vse proti Sloveniji, tam je bila iz hinavščine in tudi iz hinavščine se je dotikala Slovenskih otrok v Argentini”.
Veliko več takih podobnih – in tudi precej hujših – odzivov je bilo na Twitterju, kot odgovor na njen tvit: “Obisk v Argentini sem zaključila na srečanju slovenske skupnosti v Slovenskem domu na Pristavi, ki je praznoval 55. obletnico, obenem pa je bil to že 67. slovenski dan v Argentini. Res topel sprejem dokazuje, da del srca naših izseljencev, ostaja v domovini njihovih prednikov. Zahvalila sem se jim, ker že toliko desetletij ohranjajo slovensko identiteto, širijo slovensko kulturo in tradicijo in tako ogromno prispevajo k prepoznavnosti Slovenije v Argentini. Samo s spoštovanjem, sodelovanjem in dialogom lahko krepimo Slovenijo doma in v svetu.”
Lepe besede. Morda so prav zaradi tega vsi odgovori temu sporočilu vsebovali očitke o hinavščini ali dvoličnosti: “Doma se priklanja Kidriču, potem obišče v tujini prav te, ki so pred smrtjo zaradi Kidriča zbežali v tujino. Hinavsko na kubik.” “Nekam nenavadno, da jih obišče vodja stranke, ki je naslednica tiste stranke, ki je prednike teh ljudi pregnala tja.”*
Zelo odmeven je bil tudi komentar Federica V. Potočnika: “Zanimivo, da so ji ravno argentinski Slovenci pokazali, kaj pomenijo odprtost, vključenost in preseganje delitev. Ker je gospa dobila veliko toplejši sprejem, kot si ga njene besede in dejanja do te skupnosti sploh zaslužijo.”
S prvim delom tega komentarja se lahko strinjam, z drugim precej manj. Gospa ministrica in podpredsednica slovenske vlade je po mojem mnenju dobila tak sprejem, kot si ga vsak visoki uradni predstavnik slovenske države tudi zasluži. Ne glede na njena osebna mnenja ali političnega prepričanja, in čeprav se z njimi ne strinjamo. Morda ravno zaradi tega, ker se z njimi ne strinjamo. In argentinski Slovenci smo lahko ponosni, da smo jo tudi tako sprejeli. Kot bomo še naprej sprejemali vsakogar, ki bo hotel priti in se na lastne oči prepričati, kaj slovenski Argentinci danes delajo in predstavljajo. Brez sovraštva. S spoštljivostjo in odprtostjo. “Sovraži tisti, ki je zaradi svoje zmote nemočen. Če imaš resnico in pravico na svoji strani, si lahko dostojen,” je dejal prof. Žiga Turk kot odgovor na Federicov tvit. In s tem se najbolj strinjam.
M.G.
* Za tiste, ki ne spremljajo vsakdana slovenske politike naj obrazložim, da je ga. Tanja Fajon, zdajšnja predsednica stranke Socialnih Demokratov, leta 2019 skupaj s takratnim predsednikom stranke Dejanom Židanom in Markom Koprivcem položila venec in se slovesno priklonila pred spomenikom Borisa Kidriča. Marko Koprivec je poslanec, ki je (ne)slavno izjavil, da “Socialni demokrati smo ponosni nasledniki zveze komunistov”, kar je sicer pravno tudi resnica. Boris Kidrič je pa bil eden od arhitektov komunistične revolucije na Slovenskem. Leta 1941 je bil s strani Komunistične Partije Slovenije (KPS) zadolžen za oblikovanje Protiimperialistične fronte, kasneje preimenovane v Osvobodilno fronto. V okviru te organizacije se je prav Kidrič najbolj zavzemal za podreditev vseh ostalih članov »avantgardni« KPS, istočasno pa je preko pisem dajal navodila za likvidacijo »bele garde«, še preden je sploh nastala prva vaška straža. Bil je tudi glavni pobudnik nastanka Varnostno-obveščevalne službe (VOS), skrivne partijske oborožene formacije, ki je nastopala proti dejanskim in domnevnim nasprotnikom partizanskega gibanja: predstavniki slovenskega predvojnega političnega življenja, učitelji, župani, oficirji, sodniki, duhovniki, člani Katoliške akcije, intelektualci, veliki kmetje, podjetniki in vsi, ki so odkrito nasprotovali komunistični ideologiji. VOS je v času celotne vojne likvidiral 519 oseb, med drugim tudi narodnega voditelja, profesorja in duhovnika dr. Lamberta Ehrlicha, čeprav je prav slednji Kidriča pred vojno reševal iz dunajskih zaporov. Kidrič je po vojni vodil prvo slovensko komunistično vlado (ravno v času povojnih pobojev); umrl je za posledicami levkemije že leta 1953, star komaj 41 let. Njegov kip še vedno stoji v Ljubljani.
