Vreden vsebinski in pričevalni prispevek Slovencev iz Argentine na 3. mednarodni konferenci Vzgoja za ljubezen do domovine in države

Uvod v konferenco

Naši zasloni so nam ponujali čudovite motive naravne in kulturne zakladnice Slovenije. V to lepoto slovenske krajine je vstopil Marcos Fink in z zvoki himne smo vstopili v prvi del programa 3. mednarodne konference Društva katoliških pedagogov Slovenije (DKPS) z naslovom Vzgoja za ljubezen do domovine in države – Odgovorno ohranjamo slovensko identiteto. Dogajanje je potekalo v času, ko praznujemo 30. obletnico samostojnosti naše domovine Republike Slovenije. Žal je celoten program potekal na daljavo.

Ravnateljica Osnovne šole Stari trg pri Ložu, ga. Sonja Jozelj, ki je bila pripravljena sprejeti gostovanje konference, je izrazila dobrodošlico vsem, ki vzgajamo, izobražujemo in delujemo iz korenin in za korenine slovenstva. Vesela je bila odločitve, da se konferenca izvede na obrobju Slovenije, kjer je narodna zavest bolj izpostavljena čezmejnim vplivom in zato trdnejša.

Tudi župan občine Loška dolina, g. Janez Komidar, je izrazil hvaležnost, da se konferenca odvija z njihovim sodelovanjem. Povedal je, koliko možnosti, pa tudi potreb po dejanjih domoljubja se lahko izraža v skupnosti ob mejah naše domovine. Slišali smo, da vsak novorojenec v njihovi občini dobi slovensko zastavo, kar morda kliče k posnemanju.

Prisotne je pozdravila ga. Marija Žabjek, predsednica DKPS, ki je na kratko predstavila prizadevanja članov na vzgojno-izobraževalni poti in povezanost oz. zavezanost katoliškim vrednotam.

Nagovor ministrice dr. Simone Kustec je zvenel kot spoštovanje naših prizadevanj in kot zaveza, da bo podpirala programe spodbujanja domoljubja. »Da bo domoljubje postalo način življenja« in ne vrsta dejavnosti na področjih vzgoje in izobraževanja.

Nato smo prisluhnili uvodničarjem – strokovnjakom na različnih področjih – in vsi so v jedru svojega predavanja imeli vsebine, ki spodbujajo domoljubje, z zavedanjem, da se le-ta začne oblikovati v najzgodnejšem otroštvu, v družini ter nadaljuje v šoli in družbi.

Predavatelji uvodničarji – poudarki na identiteti iz različnih zornih kotov

Predsednik Državnega sveta RS Alojz Kovšca naše konference spremlja že vsa tri leta. Tudi letos je kar s predavanjem pozdravil vse sodelujoče. »Imeti rad svojo domovino, svojo državo, svoj dom in družino, svoje sodržavljane, lahko pokažemo na veliko plemenitih in pravih načinov. Mednje sodijo tudi predstavitve izvirnih dobrih praks v procesu domovinske in državljanske vzgoje v vrtcih, šolah, na javnih prireditvah in drugih zunajšolskih dogodkih. Zato sem vesel, da jih v Društvu katoliških pedagogov Slovenije vztrajno in nesebično prepoznavate ter spodbujate.« Spregovoril je o izzivih ohranjanja dediščine. Temelje za to vidi v ljubezni do domovine, ki se poraja v srcu in se izraža v skrbi za jezik, za sočloveka in za odgovorno delo vsakega posameznika. Izredno pomemben je tudi skrben odnos do priseljencev in skrb za boljšo asimilacijo v številčno majhnem narodu. Zanimiva je njegova primerjava skrbi, ki jo posvečamo ohranjanju bioloških vrst v naravi po eni strani, in precej neskrbnemu varovanju identitete naroda, ki je prav tako ogrožena prvina.

Posledično je narod lahko izpostavljen usihanju brez temeljite skrbi zanj.

Dr. Helena Jaklitsch, ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu, je spregovorila o zgodovinski poti slovenske identitete. Povzela je, da je po vseh preizkušnjah in potrditvi naše vrednosti zdaj čas, da se nehamo sramovati svojih čustev do domovine in svoje istovetnosti. Meni, da bi jo lahko živeli in izražali enako ponosno kot naši zdomci. Če moramo ohranjati medsebojne človeške odnose, moramo enako zavestno gojiti in vzdrževati tudi ljubezen do svoje mlade domovine.

Predavanje poslanke Državnega zbora Mojce Škrinjar je pred učitelje postavilo vprašanje o identiteti naroda trideset let po izbojevani lastni državi. Osredotočila se je na uporabo jezika in na skrb zanj. Opaža, da je ogrožen položaj slovenščine kot temelja naše nacionalnosti. Slovenščina ni drugorazredni jezik, pač pa svetinja, ki jo moramo negovati in ohraniti. Jezik je najpomembnejši del identitete naroda, ki mu sledijo tudi druge vrednote: kultura v širšem in ožjem pomenu, znanstveni, umetniški in delovni dosežki, raven demokracije ter svetovljanstvo. Slednje pa izražamo s tem, da cenimo druge kulture.

Dr. Stjepan Šterc, predstojnik oddelka za demografijo in hrvaško izseljenstvo na Univerzi v Zagrebu, je spregovoril o težavnem soočanju z izseljevanjem, z domoljubjem in o izzivih za ohranjanje narodne identitete na Hrvaškem. Danes je namreč to ena redkih držav, v kateri imajo več prvotnega prebivalstva v izseljenstvu kot v matični državi. Predstavil je vrsto pobud za ohranjanje kulture in vere države zaradi generacij, ki prihajajo.

V predavanju Marcosa Finka smo spoznali življenjsko pot svetovno znanega glasbenika, pevca – basbaritonista. V Argentini je odraščal v družini in skupnosti, polni ljubezni do slovenskega jezika in domače kulture. Prepričan je, da je patriotizem daleč od nacionalizma, saj ima patriotizem močne korenine prav v doživljanju pripadnosti narodu. Meni, da je človek brez zavesti o lastni identiteti kot ladja brez krmila na odprtem morju. Pripadnost je namreč ena od osnovnih človekovih potreb in v argentinski skupnosti so to zavest privzgojili mladim, ki jo danes s svojimi družinami prinašajo v matično domovino.

Marcos Fink in Bernarda Fink sta bila tudi letos vključena v neformalni del programa, prisluhnili smo jima v odmorih, ko sta se oglasila s čudovitimi koroškimi samospevi. Ta prispevek so udeleženci opazili že na 2. konferenci in ga visoko ocenili.

Dr. Aleš Štrancar je predstavil svojo življenjsko pot uspešnega znanstvenika in poslovnega človeka. Svoje znanje in znanstvene dosežke je vložil v ustanovitev močnega, mednarodno uspešnega biotehnološkega podjetja. Ta danes zaposluje velik del prebivalcev Ajdovščine, pohvali se tudi s tem, da se mladi znanstveniki iz lokalnega okolja vračajo in delajo doma, četudi se izpopolnjujejo v tujini. S podatki je predstavil, da je mogoče in vredno delati in ustvarjati v svoji domovini po svoji pameti, kljub nešteto pastem in čerem, ki jih kot vernemu domoljubu nastavlja družbena realnost v Sloveniji.

Posebna obogatitev letošnje konference – Slovenci iz Argentine

Povabili smo vzgojitelje in učitelje ter druge pedagoške delavce, da se udeležijo tega dogodka in predstavijo, kako oni pri svojem vzgojnem in izobraževalnem delu z mladimi prispevajo k ozaveščanju in spodbujanju ljubezni do svojega rodu, domovine in države. Odmevi oz. število aktivnih udeležencev kaže, da je potreba po izmenjavi pedagoških praks izjemna, saj je na konferenci aktivno sodelovalo 77 udeležencev (večina pedagoških delavcev) in več 10 drugih spremljevalcev strokovnega dogajanja.

Med aktivnimi udeleženci jih je bilo 26 iz tujine, iz držav, v katerih živijo Slovenci (10 iz Argentine, 2 iz Nemčije, po 1 iz Nizozemske, Italije, Švedske, Madžarske, 2 iz Avstrije, 8 iz Hrvaške). Vseh udeležencev je bilo 130.

Letošnja konferenca se v vsebinskem smislu nekoliko razlikuje od dosedanjih. Zakaj? Poleg učiteljev oz. vzgojiteljev iz Slovenije, ki so v svojih predstavitvah spregovorili predvsem o svojih uspešnih metodično-didaktičnih postopkih pri različnih učnih predmetih oz. dejavnostih v vrtcih in šolah na različnih izobraževalnih nivojih, so aktivno sodelovali tudi Slovenci, ki živijo po svetu. Prav slednji so predstavili številne dejavnosti, ki so povezane z življenjem in delovanjem v družinskem okolju in v slovenski skupnosti. To delovanje se prepleta, predstavitve pa so bila bogata pričevanja, ki so povezana z življenjem skozi več generacij na tujem. Prav vse predstavitve so pritegnile pozornost učiteljev in drugih udeležencev, kar so zapisali v anketnih vprašalnikih in izražali med samo konferenco.

V skupinah smo bili deležni zelo zanimivih primerov šolske prakse po šolah v Sloveniji, hkrati pa tudi izjemnih pričevanj učiteljev iz tujine, ki so ta svoja pričevanja podprli z dokumenti (starimi fotografijami iz lastnih arhivov, rokopisov znanih osebnosti – družinskih članov, znanih Slovencev, več desetletij starih časopisnih člankov, partitur, Almanahov srednješolskega tečaja Marka Bajuka, starih osebnih izkaznic, spričeval, otroških risb, več desetletij starih glasbenih in drugih glasovnih posnetkov …). Vsi ti dokumenti so prav oživeli skozi pričevanje posameznika, ki je na tem zgradil svoj pisni prispevek in ga slikovito, zbrano in doživeto predstavil.

Odziv in aktivno sodelovanje

V pripravah na 3. mednarodno konferenco smo iskali stike s Slovenci po svetu, najprej med Slovenci v Buenos Airesu, Mendozi in Barilochah. V začetku nismo bili najbolj uspešni, marsikdo si ni upal sodelovati, ker je mislil, da nima o čem pisati, da bi prispevki morali biti samo znanstveno-raziskovalne narave in podobno. Po večkratnih pogovorih na daljavo in preko pisnih stikov smo se bolj zbližali in posamezniki so kmalu začeli pripravljati svoje pisne prispevke. V pogovorih so nam sporočali številne izseke iz svojega življenja in delovanja v slovenski skupnosti, za katere smo v pogovoru ocenili, da so izjemno pomembni, da jih zapišejo in osebno predstavijo na konferenci. To so utrinki iz aktivnega delovanja v slovenski skupnosti, ki jih je vredno neposredno posredovati slovenskim učiteljem v Sloveniji.

Ti utrinki pričajo o privzgojeni in ozaveščeni ljubezni do prvotne domovine, očetnjave, do države Slovenije. Počaščeni smo bili, da smo bili na konferenci deležni pisnih prispevkov in pričevanj desetih Slovenk in Slovencev iz Argentine. Odzvali so se Jose Luis Jan, Maria Ines Fink, Štefan Godec, Metka Mizerit, Martin Sušnik, Ana Marija Klanjšček Hren, Maria Zurc, Andrea Papež Cordoba, Anka Savelli Gaser in Irena Poglajen Urbančič.

Dr. Sušnik je v svojem referatu zapisal: »Nihče ne more pristno napredovati, če ne raste v tem, kar je, se pravi, če ne udejanji lastnih možnosti in če samega sebe izda. Nihče ne more biti res svoboden, če ni samemu sebi zvest in to pomeni biti tudi zvest svojim koreninam, v kolikor iz njih žarijo pristne vrednote« (V: e-zbornik Odgovorno ohranjajmo slovensko identiteto, str. 26). V vseh referatih so udeleženke in udeleženci to trditev potrjevali s svojimi pričevanji, ki smo jih prisotni podoživljali in spoznavali njihovo delo in življenje daleč od Slovenije. Lahko smo začutili, da v njih živi in se razvija povezanost s slovenstvom preko skrbnega negovanja slovenskega jezika, kulture oz. slovenske tradicije in zvestobe veri prednikov, ki jo prenašajo na mlade rodove. Ti so veri zvesti preko verskih obredov v slovenščini in molitvah v domačem okolju. Pokazali so, da jim veliko pomeni tudi povezanost več generacij v razširjeni družini, v kateri tudi stari starši opravljajo pomembno vlogo v vzgoji, tudi v prenašanju prvin slovenstva na vnuke (ob različnih dejavnostih posredujejo množico identitetnih prvin nanje, in sicer od lepega vedenja, molitve otrok ob različnih priložnostih, petja, branja knjig …). Vse to je več kot tisočletje bila in ostaja srčika družinske vzgoje in tako tudi slovenstva ter se prepleta z življenjem našega civilizacijskega vsakdana. Slednje je v sodobnem času pomemben motilec globalističnih načrtov in je za ohranitev slovenske skupnosti izjemnega pomena.

Preko številnih družinskih slik iz življenja so nam udeleženci iz Argentine predstavili ganljive prizore svojih staršev in starih staršev ter njihov način prenašanja informacij in različnega znanja o domovini Sloveniji, predstavili so primere vzgojnega delovanja na otroka v njegovih najbolj rosnih letih ter spodbujanja branja in pogovora v slovenščini. Tu jim je pomagala celotna slovenska skupnost preko prizadevnih učiteljev sobotnih šol v slovenskem jeziku in to od vrtca do srednješolskega tečaja. Udeleženci konference so se seznanili o nekaterih pomembnih možeh, stebrih slovenstva v tujini (pisatelji, pesniki, duhovniki, pisci dramskih del, dramski poustvarjalci, režiserji, zborovski in operni pevci, skladatelji, glasbeniki, zborovodje in drugi aktivni kulturni sodelavci), ki so bili ali so še danes njihovi družinski člani ali pa so še sami nosilci omenjenih dejavnosti. Preko naštetih dejavnosti so nam pričevali, kako so z igro na odru mladim pomagali, ko so se odločali za življenjske poklice (operni pevci, dramski igralci …) ali so v skupnosti prevzemali vlogo dirigenta, vodje pevskega zbora, folklorne oz. plesne skupne, dramaturga, scenarista, režiserja in podobno.

Pokazali so, da vse to opravljajo brezplačno in z navdušenjem, ker jim je slovenstvo vrednota, ki se z denarjem ne kupuje in ne prodaja. To je prepričljivo delovalo na mlade, ki so se v srednješolski dobi odločali za nadaljevanje izobraževanja na srednješolski stopnji in to pot zaključili kot abiturienti in aktivni ustvarjalci glasila Almanah, v katerem se že več kot 60 let vsebinsko povezujejo mladi. Spoznali smo primere in načine povezovanja med posamezniki, Slovenci, pripadniki različnih emigracijskih valov in tudi iz različnih slovenskih dežel (pred 1. svetovno vojno in po letu 1948) ter posebnosti življenja v teh družinah pri posredovanju slovenstva novim generacijam. Podrobnosti njihovih pisnih prispevkov lahko preberemo v e-Zborniku.

Primeri ohranjanja in spodbujanja domoljubja v tujini

Vsi nosilci referatov iz Argentine so opravili izjemno delo za slovensko šolsko srenjo. S svojim živim in pisnim pričevanjem so nakazali drugi pogled v polpreteklo zgodovino slovenskega naroda. Slovenci iz Argentine so sedanji generaciji slovenskih učiteljev v Sloveniji predstavili delček naše polpretekle zgodovine in sedanjosti, v kateri živimo tukaj in v raznih delih sveta. Bili so neposredni pričevalci pred množico šolnikov v Sloveniji. Vsem, ki so svoje prispevke in pričevanje pogumno in odlično predstavili, smo lahko hvaležni; pa ne le organizatorji konference, temveč slovenski učitelji, nosilci šolskih oblasti in širša slovenska družba. V takšnem stiku in ob takšnem dialogu lahko vsi rastemo. Prispevki so objavljeni v e-zborniku, ki je prosto dostopen. Po naših informacijah veliko učiteljev in vzgojiteljev v njem išče smernice za svoje pedagoško delo na področju domoljubja.

Poleg udeležencev slovenskega rodu po svetu so na konferenci sodelovali tudi tuji učitelji iz sosednje Hrvaške. Ti so predstavili primere dobre prakse iz svojih šol, kako oni ohranjajo pripadnost hrvaškemu narodu. Predstavili so odlične primere delovanja ozaveščenih učiteljev in ravnateljev, ki znajo k mladim pravilno pristopiti in jih spodbuditi k domoljubju.

Prav vsi predstavljeni primeri si zaslužijo posnemanja v pedagoški praksi in nasploh v celotni družbi.

To bogastvo, ki smo ga bili deležni v predstavitvah, je vredno posredovanja učencem v slovenskih šolah na vseh stopnjah. Naj bo povezovalno tkivo v slovenskem telesu in ne razlog za ločevanje, naj pelje mladi rod v svetlejšo prihodnost, ker si to zaslužijo.

Spodbudni odmevi na 3. mednarodno konferenco

Tudi tokrat smo na konferenci povzeli njene poudarke in opravili evalvacijo. Za ta namen navajam le nekaj odzivov iz anketnih vprašalnikov, ki so vezani na sodelovanje udeleženk in udeležencev iz Argentine:

Zelo vesela sem, da sem se udeležila vaše konference, ki je bila zelo dobro izpeljana in ustvarjalna. Imam zelo pozitivno mnenje o konferenci, iz katere sem pridobila veliko.
Čustvena navdušenost me je prevevala še sploh takrat, ko sem poslušala izseljence. Kapo dol, kako oni gojijo ljubezen do domovine.
Vsekakor prijeten dan, koristna, kvalitetna in strokovna konferenca. Z veseljem bom še sodeloval v prihodnjih letih. Hvala za dobro organizacijo!
Bilo je lepo, poučno, mnogokrat čustveno. Vesela sem, da sem bila del tega pomembnega ‘praznika’. Iskrene čestitke organizatorjem in zahvala vsem za aktivno udeležbo.
Hvala vsem, ki ste sodelovali pri organizaciji in izvedbi simpozija. Pozdrave vsem v Argentino!
O čustvih se je treba pogovarjati. Danes je bila priložnost.
Nagovorile so me besede Marcosa Finka: Človek brez identitete je kot ladja brez krmarja na odprtem morju.
Hvala lepa, da smo se lahko združili iz celega sveta v eno samo Slovenijo. Pozdrav iz Argentine!
Iskrena hvala, da ste nas vključili v vaš program konference in si nadejam, da bomo tudi v prihodnje vse več in vse tesneje sodelovali.

Tole pa je povedala udeleženka Christine, Nemka po rodu, ki že več kot deset let živi v Sloveniji:

»Z odprtimi usti sem poslušala gospoda Marcosa Finka (bil je med uvodničarji) in Anko Savelli Gaser, ki je bila referentka v moji skupini. Čisto zatopljena sem bila v njuna pričevanja. Potrebovala sem to. Pomagalo mi je, da počasi prihajam na ‘čisto’ s svojimi občutki do mojih korenin. Njuni pričevanji sta mi pomagali ‘ozdraveti’. Čutim, da v sebi nosim čut pripadnosti, ki je ljubezen do mojega domačega okolja in družine. Tudi jaz ljubim svojo domovino. Ta ljubezen je globoko zakoreninjena v meni. Že več let sem se mučila z občutki, ki jih nisem znala ubesediti. Kot učiteljica sem razumela svoje učence, ki prav tako nosijo podobne občutke v sebi … Zdaj se bom lažje pogovarjala z njimi in si tudi upala o tem govoriti v družbi …«

Ostanimo povezani

Dogodek smo začeli s slovensko himno v izvedbi Marcosa Finka, zaključili pa s posnetkom domoljubne pesmi Slovenija v svetu v izvedbi zbora Gallus v Cankarjevem domu pod dirigentsko palico Anke Savelli Gaser v samostojni Sloveniji.

Na 3. mednarodni konferenci je bila združena domača in izseljena Slovenija, ki je eno telo. Tega si želimo tudi v prihodnje in vas že sedaj vabimo na 4. mednarodno konferenco, ki bo 19. 11. 2022. Spregovorili bomo o kulturni dediščini.

Dragica Motik in Erika Ašič,

članici DKPS in Organizacijskega odbora za pripravo 3. mednarodne konference