Praznovanje se je začelo z zahvalno sveto mašo, ki jo je daroval pater Gašper Mauko. Slovesnost sta z ubranim prepevanjem obogatila Slovenski moški zbor iz Buenos Airesa in Slovenski zbor iz Mendoze. Na koncu pridige je pater Gašper dejal: »Dan, kot je današnja obletnica Slovenskega društva v Mendozi, ni le dan, ko obujamo spomine in slavimo preteklost, temveč je predvsem hvaležno priznanje sedanjim prizadevanjem za ohranjanje bogastva slovenske identitete v objemu mogočnih Andov, in iskrena želja, da se ta slovenski ›maraton‹ nadaljuje tudi v prihodnosti. Naj vsa ta prizadevanja spremlja Božji blagoslov, kakor je to izrazil avtor psalma v svoji molitvi: ›O Bog, usmili se nas in blagoslovi nas, razsvetli svoj obraz nad nami!‹«
Preden so zbrano skupnost postregli s kosilom, je Slovenski moški zbor iz Buenos Airesa izvedel nekaj pesmi iz svojega repertoarja, s katerimi je navdušil občinstvo. Ob sklepu predstavitve se je predsednik Slovenskega društva v Mendozi Tine Šmon, zboru zahvalil za obisk, jim čestital za nastopa – tako v kulturnem centru Cristoforo Colombo v Godoy Cruz večer prej kot ob tej priliki – ter članom izročil darila.
Vajeti dogajanja sta nato prevzela Zofía Štumberger in Emil Nemanič in prebrala pomenljivo pozdravno besedilo ob obletnici društva. Posebej sta izpostavila otroke, s katerimi smo ob tej priliki praznovali tudi otroški dan.
Kot eden najpomembnejših trenutkov praznovanja je bila predstavitev plakata – plod raziskovalnega dela, ki ga je opravil arhiv društva – na katerem so zbrani vsi upravni odbori društva preteklih sedeminsedemdesetih let. S tem priznanjem so želeli počastiti nesebično delo, zavezanost in predanost številnih ljudi.
Sledilo je prijateljsko kosilo. Glavna jed so bile izvrstne krvavice, ob spremljavi krompirja in kislega zelja, za najmlajše pa je bil pripravljen poseben meni s hamburgerjem in ocvrtim krompirčkom.
Mladi iz društva so organizirali tradicionalni srečelov, z namenom zbiranja sredstev za potovanje, ki ga bodo izvedli v mesecu novembru z obiskom skupnega mladinskega dne v Buenos Airesu, kjer se bodo srečali z mladino tamkajšnje slovenske skupnosti. Obenem sta na dvorišču našega doma odmevala smeh in vrišč otrok, ki so se zabavali ob klasičnih igrah, kot so plezanje po spolzkem deblu, vlečenje vrvi in tekmovanje v skakanju z vrečami.
Praznovanje se je zaključilo v vzdušju globokega bratstva, ko so se glasovi vseh prisotnih združili v petju ljudskih pesmi tako iz Slovenije kot iz Argentine.
Fric Šmon
Svobodna Slovenija, Leto LXXXV, št. 20, 4. 10. 2026
