Nedelja, 29. oktober 2023

Državna sekretarka na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar po srčnih dveh dneh pri Slovencih v Sao Paulu svoj obisk nadaljuje v Argentini. Državno sekretarko spremlja veleposlanik RS v Buenos Airesu Alain Brian Bergant.

Danes se je udeležila Slovenskega dneva v Buenos Airesu, največjega vsakoletnega dogodka tamkajšnjih Slovencev. Letos so dogodek organizirali v Slomškovem domu, enemu od šestih domov, ki v Buenos Airesu združujejo argentinske Slovence, vsi pa delujejo v okviru krovne organizacije Zedinjene Slovenije. Z ganljivo mislijo je zbrane na slovesnosti nagovorila tudi državna sekretarka Vesna Humar, ki je dejala, da domovina ni samo nekaj fizičnega, je stvar srca, je to, kar nosimo v sebi. Zaželela je, da bi še naprej negovali tako to skupnost v Argentini, kot tudi skupnost v Sloveniji in drugje po svetu. Da bi negovali solidarnost, in ohranjali zavedanje, da smo drug drugemu človek. Slovencem v Argentini je zaželela, da ohranijo pogum, ohranijo voljo in ohranijo notranjo moč. “Ocean nas ločuje, to je res, vendar mi mislimo na vas. Ohranite Slovenijo v srcu, Slovenija ima v srcu vas,” je zaključila svoj nagovor in požela velik aplavz. Sledila je podelitev priznanj urada.

Celodnevno pestro dogajanje, ki je privabilo blizu sedemsto rojakov, se je pričelo z dviganjem slovenske in argentinske zastave, sledila je slovenska sveta maša. Odprli so tudi razstavo umetnic Slomškovega doma in razstavo z naslovom Nesnovna kulturna dediščina Slovenije. Tradicionalnemu slovenskemu kosilu je sledilo druženje ob pesmi in plesu. V okviru odlično pripravljenega kulturnega programa so se predstavili Pevski zbor San Martin, Mešani pevski zbor San Justo, Moški zbor Pristava, Pevski zbor Slomškovega doma Ex Corde, Mešani pevski zbor Motiv iz Nove Gorice in Folklorna skupina Mladika.

Priznanje Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je ob 75. letnici delovanja za neprecenljiv prispevek k ohranjanju slovenske kulture, jezika in identitete ter osrednjo vlogo pri združevanju Slovencev v Argentini prejela krovna organizacija Zedinjena Slovenija. Ob 75. letnici je priznanje za dragocen prispevek k ohranjanju slovenske besede in kulture ter za pomembno vlogo pri obveščanju rojakov o dogajanju v Sloveniji in v slovenski skupnosti v Argentini prejel tednik Svobodna Slovenija. Priznanje za dolgoletno predano delo in neprecenljiv prispevek k ohranjanju narodne zavesti, slovenskega jezika in kulture med rojaki v Argentini ter njihove pokončnosti, srčnosti in ljubezni do domovine je ob 90. letnici prejela revija Duhovno življenje.

Ob robu druženja se je državna sekretarka srečala s predstavniki štirih največjih javnih univerz v Sloveniji, ki so druženi v iniciativi Study in Slovenia in prav v teh dneh predstavljajo svoj program pri Slovencih v Argentini. Sestala se je tudi s predstavniki slovenskih društev in se seznanila z njihovim življenjem, izzivi in načrti slovenske skupnosti. Na sestanku so bili predsednik Zedinjene Slovenije Jure Komar, podpredsednik krovne organizacije Pavel Brula, predsednik Slovenske Pristave Bine Magister, predsednica Društva Slovenska vas Cristina Grbec, predsednik Našega doma San Justo Marjan Godec, predsednik Slomškovega doma Marko Selan, predsednik doma Carapachay Damian Ahlin in predsednik doma San Martin Marko Škulj. Državna sekretarka je poudarila, da je ohranjanje tradicionalnih vrednot pomembno. Razmisliti pa je treba o novih aktivnostih, ki bodo pritegnile mlade. V pogovoru so predsedniki in predsednica izrazili veliko željo in nujo po povezovanju, tako med Slovenci v Argentini, kot tudi s Slovenci v domovini. Enotni so si bili, da je ohranjane jezika bistvenega pomena, zato si vsi želijo, da bi se na področju učenje jezika naredilo več tudi s strokovno pomočjo iz Slovenije. Ob tem so tudi povedali, da si želijo več izmenjav predvsem mladih iz obeh držav.

V Argentini po ocenah živi okoli trideset tisoč Slovencev in njihovih potomcev. Največja koncentracija Slovencev je v mestih Buenos Aires, San Carlos de Bariloche, Mendoza, Parana in Rosario. Slovenska društva delujejo tudi v Cordobi, provinci Chaco ter po novem tudi v mestu Loma Negra v provinci Buenos Aires in v San Luisu. Slovenska skupnost je aktivna, organizira številna druženja in srečanja ob praznikih in tudi sicer. Vse leto domovi nudijo bogato ponudbo dejavnosti, ki združujejo Slovence vseh generacij. Prepevajo v zborih, plešejo v folklornih skupinah, imajo vrtne klube, igrajo gledališke predstave, ob sobotah otroci pridno obiskujejo slovenske šole ter imajo še številne druge aktivnosti prek katerih ohranjajo slovenstvo. Slovenski domovi so tako živi, njihovi člani pa z veseljem preživljajo vikende in proste trenutke na slovensko obarvanih dejavnostih.

Torek, 31. oktober 2023

Državna sekretarka na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar nadaljuje pot pri rojakih v Argentini. V prestolnici se je včeraj srečala s člani Slovenskega prekmurskega društva Bernal in Slovenskega društva Triglav, sestala se je s prodekanom univerze v Buenos Airesu dr. Antoniom Marionom, sprejel pa jo je tudi argentinski državni sekretar za zunanjo politiko veleposlanik Claudio Javier Rozencwaig.

Dan je državna sekretarka pričela s srečanjem na Ministrstvu za zunanje zadeve, mednarodno trgovino in verstva Argentinske republike, kjer jo je sprejel državni sekretar za zunanjo politiko veleposlanik Claudio Javier Rozencwaig. Državna sekretarka je državnemu sekretarju predstavila slovensko skupnost v Argentini, ki jo vidimo kot most med obema državama, tudi pri gospodarskem sodelovanju.

Kasneje se je na Veleposlaništvu RS sestala z dr. Antoniom Marinom, prodekanom univerze v Buenos Airesu, ki sodeluje z Ekonomsko fakulteto Univerze v Ljubljani in aktivno pomaga mladim iz slovenske skupnosti v Argentini pri pridobivanju štipendij in plačilu šolnine za študij ekonomije v Buenos Airesu. Z njegovo pomočjo trenutno študira 54 argentinskih študentov slovenskih korenin. Sogovornika sta se strinjala, da je izobrazba izjemno pomembna za ohranjanje močne skupnosti. Dogovorila sta se tudi o nadaljnjem sodelovanju pri snovanju slovenske globalne gospodarske zveze.

Popoldan si je državna sekretarka ogledala prostore Slovenskega podpornega prekmurskega društva Bernal in se družila s člani, med katerimi so tudi številni mladi. Prostori društva hranijo mnogo simbolov, fotografij in spominov, ki nakazujejo na njihove slovenske korenine. Društvo, ki združuje predvsem potomce slovenskih izseljencev iz Prekmurja in deloma Primorske, redno ohranja tradicijo kolin, vsako leto s ponosom sodeluje tudi na prireditvi, namenjeni predstavitvi različnim narodnih skupnosti v občini. Državni sekretarki so izpostavili izrazito željo po učenju slovenskega jezika, ki med mladimi strmo raste. Strinjali so se, da je tudi učenje slovenskega jezika zelo pomembno za ohranjanje slovenstva, zato si bo urad še naprej prizadeval, da bo učenje jezika ena od prioritet njegovega delovanja. Pogovarjali so se tudi o šolanju v Sloveniji in možnostih za pridobitev štipendij za študente slovenskih korenin. Le nekaj korakov od društvenih prostorov je manjši trg, kjer stoji kip Franceta Prešerna, ki so ga postavili s finančno podporo urada. Trg si je ogledala tudi državna sekretarka Humar.

Sledil je obisk Slovenskega društva Triglav, ki slovenske priseljence v Argentini združuje že od leta 1935. V lasti imajo ogromen kompleks, ki danes deluje kot športno-rekreacijski in družabni center. V Triglavu ohranjajo spomin na začetke povezovanja Slovencev v Argentini in se družijo ob slovenskih običajih in kulinariki. Beseda je tekla o možnostih za dejavnosti, ki bi pritegnile mlajše in krepile most med slovensko in argentinsko kulturo.

Pot bo državno sekretarko Humar v naslednjih dneh vodila k slovenskim skupnostim v Rosariu, Cordobi in Bariločah.

Sreda, 1. november 2023

Državna sekretarka na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar nadaljuje svoj obisk v Argentini. Včeraj je obiskala rojake v mestih Rosario in Parana, danes bo srečala Slovence v Cordobi.

Pot je državno sekretarko najprej vodila v provinco Santa Fe, v mesto Rosario, ki je v svetu znano, kot rojstno mesto Lionela Messija in Che Guevare. Tu se je srečala s člani Društva Triglav Rosario, ki deluje že vse od leta 1930. Predsednica Maria Eugenia Ersetig je državni sekretarki predstavila delovanje društva v katerem ohranjajo bogato slovensko tradicijo, med drugim pripravljajo tudi kislo zelje po starem slovenskem običaju. Povedala je še, da je v delovanje društva vključenih veliko mladih družin, kar jo zelo veseli in jo navdaja z upanjem, da bo klub deloval še v prihodnje. Na družabnih dogodkih, ki jih redno organizirajo, se zbere blizu dvesto oseb. Posebej je aktivna folklorna skupina Vesel slovenski duh, že leta pa svojim članom zagotavljajo spletni tečaj slovenskega jezika. Državna sekretarka se je prisotnim zahvalila za pravo slovensko domačnost, “ko vstopiš v te prostore, začutiš, da je to pravi dom, da za tem stoji trdo delo in dostih pridnih src. Hvala, da vzdržujete tradicijo vaših prednikov, ki so tako dolgo nazaj prišli v Rosario.” Državna sekretarka si je ogledala tudi prizorišče največjega festivala narodnih skupnosti v Argentini, ki ga obišče pol milijona obiskovalcev. Na njem se bo predstavila tudi slovenska skupnost, ki živi v tem gospodarskem središču in največjem mestu province Santa Fe.

Popoldan se je v mestu Parana v provinci Entre Rios srečala s predstavniki Slovenskega društva Triglav Entre Ríos in Slovenske fundacije Slovenski duh. Potomci prvih slovenskih priseljencev v Argentino, ki so v državo prispeli že leta 1878, so šele pred kratkim začeli odkrivati svoje korenine. Člani društev so zelo aktivni in odločeni, da ohranijo povezanost s slovensko kulturo, običaji in tudi slovenskim jezikom. Slovenci lahko prisluhnejo radijski oddaji Ecos de Eslovenia, učijo se slovenskega jezika in kulture. Maja letos so v prestolnici Parana odprli tudi slovensko zgodovinsko turistično pot, ki združuje kraje v provinci, kjer so živeli Slovenci. Državna sekretarka se je vsem zahvalila za pogum in voljo, da so obudili slovenstvo in ohranjajo tudi slovenske kulturne tradicije, ki niso odvisne od jezika. “Ker vemo, da vas redko obišče kdo iz Slovenije, smo se posebej potrudili, da se ob obisku Argentine srečamo tudi z vami. Vaša zgodba je zelo zanimiva. S tem, ko ste po štirih generacijah, ko so nekateri že izgubili stik s svojim družinskim izročilom, ponovno odkrili svoje korenine, ste dali tako Sloveniji kot Slovencem tu in doma velikansko darilo, za kar se vam zahvaljujemo,” je strnila svoje občutke Humar. V te kraje so se prvi Slovenci naselili največ iz Primorske že pred več kot 140 leti in predstavljajo najstarejšo slovensko migracijo v Argentino. Seznanila se je s številnimi družinskimi zgodbami, pokazali so ji seznam priimkov prvih petdesetih družin, ki so migrirale v to provinco, prejela je v dar špansko knjigo slovenske kulinarike, ki jo je napisala prav ena od članic društva. Povedali so ji tudi, da je v krajih Hasenkamp in Cerrito, ki sta od mesta oddaljena okoli 70 kilometrov, veliko nagrobnih kamnov s slovenskimi imeni. Ogledala si je še trg Alvear v središču mesta, na katerem je diagonalna pot poimenovana Paseo Esloveno (slovenska pot), kjer so se prav na tem mestu ob nedeljah zbirali Slovenci. V cerkvi na tem trgu je slika Marije Pomagaj, posvečena prav Slovencem v mestu Parana.

Državna sekretarka danes pot nadaljuje v Cordobo, kjer deluje Slovensko podporno društvo Triglav Cordoba.

Petek, 3. november 2023

Državna sekretarka na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar se je v sredo, 1. novembra, srečala s Slovenci v Cordobi in v četrtek, 2. novembra, s Slovenci v Bariločah.

Državna sekretarka se je v drugem največjem argentinskem mestu Cordoba, ki je tudi pomembno univerzitetno in gospodarsko središče v Argentini, sestala s člani Slovenskega podpornega društva Triglav Cordoba. Člani društva so se zahvalili uradu za vso podporo v preteklosti in za današnji obisk. Državna sekretarka jim je izrazila hvaležnost, da ohranjajo slovensko izročilo v Cordobi. “Posebej sem ganjena, ker se je pred skoraj stotimi leti sem preselil tudi moj pradedek, ki je tu tudi pokopan. V izseljenskih zgodbah je veliko žalosti, ampak tudi uspeha in veselja,” je poudarila in zbrane vzpodbudila k vztrajanju pri društvenih dejavnostih. Zaželela jim je, da bi se še naprej družili, si med seboj pomagali, se srečevali in se imeli lepo. Društvo, ki je letos praznovalo triinosemdeset let združuje slovenske potomce in njihove prijatelje. Organizirajo različna srečanja, poudarek pa je na pouku slovenskega jezika, ki ga obiskujejo otroci in odrasli ter na urejanju arhiva, ki si ga je državna sekretarka tudi ogledala. V prostorih imajo knjižnico s slovenskimi knjigami, družijo pa se tudi ob plesu in glasbi. Največja druženja so ob slovenskih in argentinskih praznikih.

Kasneje je državna sekretarka obiskala lektorat slovenskega jezika na zasebni univerzi Universidad Catholica de Cordoba, ki tu deluje od leta 2018. Lektorat vodi lektorica Maja Kračun, ki je gostom predstavila delovanje lektorata. Državna sekretarka se je z udeleženci tečaja slovenščine pogovarjala o razlogih za učenje jezika. Nekateri se učijo iz želje po učenju tujih jezikov, nekateri pa so potomci slovenskih migrantov in se z učenjem slovenščine približajo življenju svojih prednikov, jih na ta način bolje razumejo. Med njimi je tudi šestinosemdesetletna Esther Cmor, ki ima največji prekmurski arhiv v Argentini in trenutno piše knjigo o zgodovini prekmurskega priseljevanja v to državo. Na lektoratu med drugim organizirajo tudi slovenski zajtrk, različne delavnice povezane s slovenskim jezikom, prevajajo zgodbe, organizirajo slovenske dneve. Zadnji so bili posvečeni stopenjskemu branju, pred tem pa Ivanu Cankarju, ko so brali njegovo literaturo. Redno gostijo pesnike, pisatelje, umetnike iz Slovenije. Med njimi so že bili pisatelj Drago Jančar, pesnik Uroš Prah in drugi. Sodelujejo tudi s slovenskim društvom. Prav odprtje slovenskega lektorata, ki v Cordobi deluje tudi na javni univerzi Universidad Nacional de Cordoba, je spodbudilo k večji dejavnosti tudi slovensko društvo v tem mestu. Po srečanju se je državna sekretarka srečala še s Miltonom E. Escobarjem, sekretarjem za mednarodne odnose katoliške univerze v Cordobi, ki je ena od dveh univerz, kjer deluje lektorat.

Pred ponovnim obiskom prestolnice je državna sekretarka dan preživela še z rojaki v Bariločah v provinci Rio Negro, kjer je največje smučišče v južni Ameriki. Sem so prihajali na snežne priprave tudi člani slovenske smučarske reprezentance, ki so bili med slovensko skupnostjo vedno toplo sprejeti. Tu je veliko Slovencev našlo svoj drugi dom, saj jih podnebje in gorato območje spominjata na rodno alpsko pokrajino. Bariloče so Slovenci zelo močno zaznamovali. Veliko je slovenskih poimenovanj, saj so prav slovenski gorniki, plezalci in smučarji prvi osvojili mnoge argentinske vrhove in gorske točke. Med najbolj znanimi Slovenci tu je 95-letni Dinko Bertoncelj, ki se je rodil na Jesenicah in mu je leta 2020 predsednik Pahor podelil medaljo za zasluge. Z njim se je srečala tudi državna sekretarka in mu čestitala za vse uspehe na področju gorništva, ki so v ponos ne le Slovencem v Argentini, tudi v domovini in drugje po svetu. “Argentina je meni dala veliko, bila je moja rešitev in sem ji hvaležen,” je povedal priznan alpinist. Gospod Bertoncelj je opravil številne prvenstvene vzpone, bil v letih 1952-1960 med najuspešnejšimi argentinskimi plezalci ter prvi Slovenec na Himalaji. Dolga leta je vodil šolo smučanja v Argentini in ZDA. Nikoli pa ni pozabil na svojo rodno Slovenijo, ostal je ponosen, pa tudi dejaven v slovenski skupnosti.

Kasneje se je državna sekretarka sestala s člani Slovenskega planinskega društva Bariloče, kjer se Slovenci združujejo že vrsto let. Večinoma med seboj še vedno govorijo slovensko, med njimi je tudi veliko mladih in otrok. Društvo je nastalo leta 1951. Ustanovni člani so bili med drugimi tudi Dinko Bertoncelj, France Jerman, ki je pripeljal smučarski tek v Argentino, in Tonček Pangerc, ki je pustil pomembno sled v smučariji. V nekdanji mizarski delavnici imajo prelepo urejene prostore z bogato knjižnico, kjer se redno srečujejo, pripravljajo gledališke igre, glasbene večere in smučarske tekme. Organizirano imajo šolo slovenskega jezika, ki se z leti povečuje, saj številčnost mladih družin strmo raste. Državna sekretarka se je srečala še s častnim konzulom Republike Slovenije Robertom Eiletzem.

Petek, 3. november 2023

Državna sekretarka na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar svoj obisk rojakov v Argentini nadaljuje v prestolnici. V zavedanju, da je močna gospodarska podstat izrednega pomena za ohranjanje slovenstva, se je državna sekretarka srečala s predstavniki Slovensko-argentinske gospodarske zbornice. Ogledala si je tri podjetja, ki jih vodijo argentinski Slovenci, in obiskala slovenski dom za starejše Rožmanov dom.

Najprej si je ogledala enega od obratov podjetja Interpack, ki sodi v skupino HZ, poslovno skupino zavednega Slovenca Hermana Zupana. Podjetje sodi med vodilna podjetja za izdelavo embalaže v Latinski Ameriki ter je največje tovrstno podjetje v Argentini. Dobavlja velikim mednarodnim skupinam kot sta npr. McDonald’s in Unilever. Skupina HZ se ukvarja s proizvodnjo zložljivih škatel, kartona, folije in izdelkov iz folij, pa tudi z gozdarstvom in prašičjerejo. V tovarnah v Argentini, Braziliji in Čilu zaposlujejo blizu dva tisoč ljudi. Legendarni Herman Zupan, ustanovitelj podjetja se je za vedno poslovil leta 2018 v 94-letu. Bil je velik finančni podpornik in izjemno dejaven član slovenske skupnosti v Argentini. Njegovo delo in podporo slovenski skupnosti nadaljuje sin Hernán Zupan, prav tako uspešen podjetnik ter tudi častni konzul Republike Slovenije v Buenos Airesu.

Državno sekretarko so nato sprejeli v metalurškem podjetju Talleres Crovara, ki ga vodita že druga in tretja generacija družine Kržišnik. Uspešno družinsko podjetje je leta 1959 ustanovil Jože Kržišnik, ki je avgusta letos praznoval svoj stoti rojstni dan. Podjetje se ukvarja z razrezom, prebijanjem in krivljenjem pločevine in jekla ter danes zaposluje blizu 40 zaposlenih.

Dan je državna sekretarka Humar zaokrožila s srečanjem s predstavniki Slovensko-argentinske gospodarske zbornice (SloAr). Zbornica, ki danes šteje že več kot trideset članov, je bila ustanovljena leta 2021 z namenom povezovanja na gospodarskem področju tako med državama Slovenijo in Argentino, kot tudi med rojaki, ki vodijo uspešna podjetja v Argentini. Na srečanju so bili člani zbornice, predsednik Martin Križ in nekaj vidnejših slovenskih podjetnikov med njimi tudi Tone Oblak, Andrej Kocmur, Guillermo Ayerbe, Matias Jakos in Tone Malovrh, lastnik enega večjih trgovskih podjetij Briganti, ki ga je državna sekretarka tudi obiskala.

Doslej so v SloAr pripravili dve poslovni konferenci, lanske se je udeležil tudi minister Matej Arčon. Z željo po povezovanju z brazilskim trgom, ki je stabilnejši, fleksibilnejši in večji, so oktobra letos podpisali sporazum o sodelovanju s Slovensko-brazilsko gospodarsko zbornico (SloBraz). Kar kaže na veliko željo povezovanja Slovencev po vsej južni Ameriki. Državna sekretarka je izrazila podporo in naklonjenost njihovim aktivnostim, potencial tovrstnega povezovanja je namreč izjemno velik in v korist tako slovenski skupnosti kot matični Sloveniji.

Že prej je državna sekretarka obiskala tudi slovenski dom za starejše Rožmanov dom. Sestala se je z zaposlenimi in se jim zahvalila za to plemenito poslanstvo, ki ga opravljajo. “To ni navadna služba, to delo je poslanstvo, za kar moraš imeti odprto srce”, je dejala državna sekretarka. Ideja o domu za starejše Slovence se je rodila že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Kasneje so se soočili z nekaterimi težavami, pa tudi z vedno večjim povpraševanjem. Leta 2006 je dom kupila Fundacija za otroke in starejše Hermana Zupana, ga prenovila in dogradila. Državno sekretarko so danes tako sprejeli v sodoben dom, v katerem imajo za sprejem Slovenci še vedno prednost pred ostalimi prosilci. Fundacija priskoči na pomoč tudi v primerih, ko varovanci slovenskega rodu nimajo dovolj sredstev za plačilo bivanja.

Sobota, 4. november 2023

Zadnji dan delovnega obiska državne sekretarke na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesne Humar pri rojakih v Argentini je bil namenjen seznanitvi s šolstvom. V Slovenski hiši v središču argentinske prestolnice se je srečala s profesorji Srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka in z učenci Jegličeve osnovne šole. Prav tako je spregovorila z Dušnopastirskim uradom. Svoj tokratni obisk je zaključila v družbi slovenske skupnosti na Slovenski Pristavi v Castelarju in v Našem domu v San Justu.

Državna sekretarka je dan pričela v osrčju Buenos Airesa, kjer se Slovenci združujejo v Slovenski hiši. Sprejel jo je predsednik Zedinjene Slovenije, krovne organizacije Slovencev v Argentini. Vhod v Slovensko hišo krasijo grbi mest zgodovinskega slovenskega ozemlja s knežjim kamnom v sredini.

Slovenske sobotne šole imajo med Slovenci v Argentini že dolgo tradicijo. Izvajajo jih po posameznih domovih, vsi pa se združijo na Slovenskem srednješolskem tečaju ravnatelja Marka Bajuka. Letos srednješolski tečaj obiskuje blizu 120 otrok. Na današnjem srečanju so bili prisotni ravnateljica Julka Furlan in učiteljice Alenka Godec, Gabrijela Oblak, Lucijana Hribar, Metka Magister, Miriam Oblak, Veronika Kremžar Rožanc in Neda Vesel Dolenc.

Vsem je skupno, da otrokom na najbolj prijazen način predstavijo slovenski jezik, da ga ohranijo živega v skupnosti. Učiteljice so izpostavile problem pomanjkanja slovenskih knjig, učbenikov in drugega gradiva za poučevanje slovenščine. Strinjali so se, da je jezik vrednota, da je ohranjanje jezika bistveno za obstoj, zato iščejo načine kako posodobiti sistem poučevanja, da bi bil pouk za otroke čimbolj zanimiv. Tiste otroke, ki deset let obiskujejo slovenske osnovne šole in srednje šole, v sklopu njihovega programa nagradijo s pettedenskim obiskom Slovenije. Tam se najprej udeležijo 14-dnevnega tečaja slovenščine na Mladinski poletni šoli, nato pa obiščejo razne kraje v Sloveniji in zamejstvu. Za ta obisk pripravijo lep slovensko obarvan nastop, s katerim se predstavijo na več prireditvah, tudi na prireditvi Dobrodošli doma. Prav tako obiščejo naš urad, ki izdatno finančno pomaga pri udeležbi na tečaju slovenščine in sami izvedbi obiska.

Državna sekretarka je obiskala tudi učence Jegličeve šole. To je sobotna šola, ki za večinoma špansko govoreče otroke izvaja tečaj ABC po slovensko. Državni sekretarki so zapeli slovensko pesmico, ona pa jim je poklonila knjigo Marka Kravosa Hiša selivka, s katero bodo obogatili svojo knjižnico slovenskih knjig. Zaželela jim je, da naprej z veseljem in vedoželjnostjo osvajajo slovenske besede, pesmi in tradicije. Srečala se je tudi s šolsko referentko Luciano Servin Čeč.

Sledilo je srečanje z duhovnikom Francetom Cukjatijem, delegatom Dušnopastirskega urada. Slovenski duhovniki skrbijo za slovenske nedeljske svete maše, verske prireditve in na splošno za duhovno oskrbo Slovencev v Buenos Airesu. Že devet desetletij izdajajo mesečnik Duhovno življenje, za kar jim je državna sekretarka na nedavnem Slovenskem dnevu podelila priznanje in zahvalo urada. Prav tako pripravljajo otroško glasilo Božje stezice, stenski koledar ter skrbijo za arhiv, ki sega še v čas pred drugo svetovno vojno. Poleg rednih glasil Dušno pastirstvo izdaja tudi knjige, doslej že več kot 40. Gospod Cukjati je predstavil svoje delo in izpostavil pomen ohranjanja svete maše in molitve v slovenskem jeziku. Ogledala si je še cerkev Marije Pomagaj, knjižnico in dvorano v okviru Slovenske hiše. V dvorani, ki sprejme veliko število ljudi redno pripravljajo kulturne prireditve, posebej ob slovenskih državnih praznikih.

Popoldne je državna sekretarka obiskala še dve slovenski društvi. Najprej je obiskala Društvo Slovenska Pristava, ki tam deluje od leta 1966. Pričakali so jo otroci, učenci sobotne šole slovenskega jezika, s pesmijo in prisrčnim, ganljivim sprejemom. Osrednje dvorišče že 50 let krasi lipa, steno ob lipi pa zapis “S Prešernovo Zdravljico naprej v bodočnost”. Njihova sobotna osnovna šola dr. Franceta Prešerna deluje že 70 let. Pod njenim okriljem deluje tudi ABC tečaj slovenskega jezika za otroke, ki je izjemno obiskan in otroci na njem uživajo. Imajo tudi tečaj slovenščine za odrasle, ki ga obiskuje 25 udeležencev, med njimi tudi veliko takih, ki svoje slovenske korenine odkrivajo ponovno.

V društvu je že 30 let dejavna folklorna skupina Pristava, mladinski odsek organizira športna tekmovanja, mladinske dneve, plese, predavanja in vrsto drugih dejavnosti. Pastoralni svet skrbi za izvedbo slovenskih svetih maš vsako nedeljo in ob praznikih. Moški pevski zbor združuje tudi pevce iz drugih slovenskih domov v Buenos Airesu. Pristavska gledališka skupina je priredila veliko iger, večinoma dela slovenskih dramaturgov. Nova uprizoritev je že na odru.

Svoj obisk je zaključila z obiskom Našega doma v San Justu, ki šteje vsaj tisoč članov. Predsednik doma je Marjan Godec, ki predstavlja tretjo generacijo argentinskih Slovencev. Razkazali so ji prostore doma, ki je največji slovenski dom v Buenos Airesu. Pod okriljem doma, ki obstaja že več kot 65 let, delujejo Slovenska sobotna šola France Balantič, tečaj slovenščine ABC, Slovenska dekliška organizacija in Slovenska fantovska zveza, ki združuje vsaj 100 mladih v društvu. Prav oni so najbolj aktivna skupina v domu, ki se večkrat tedensko srečuje in organizira številne aktivnosti. “Včasih v Dom pridemo tudi vsak dan. Tu nam je lepo, družimo pa se tudi z vrstniki iz drugih slovenskih domov,” so povedali mladi, ki se kmalu odpravljajo na taborjenje v Entre Rios. V domu deluje tudi Mešani pevski zbor San Justo, Folklorna skupina Mladika, Zveza slovenskih mater in žena, Društvo upokojencev Slovenski kotiček in pastoralni svet. “Naš dom je živahen in poln čisto vsak dan,” so poudarili.

S tem je državna sekretarka zaokrožila uspešen obisk Slovencev v Braziliji in Argentini.