V zadnjem tednu preteklega julija so Argentino obiskali trije predavatelji, ki so na prestižni Univerzi Di Tella imeli strokovna predavanja. Gre za dr. Tino Palaić, dr. Boruta Klabjana in dr. Jako Repiča. Povprašali smo jih o temah njihovih predavanj ter o vtisih z njihovega bivanja v Argentini. Na naša vprašanja so nam prijazno odgovorili.
Dr. Tina Palaić je doktorica znanosti s področja etnologije in kulturne antropologije. V Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani vodi Oddelek kustodiatov ter kot kustosinja skrbi za zbirke slovenskih izseljencev, zamejcev, pripadnikov narodnih manjšin in drugih etnij v Sloveniji. Raziskovalno se posveča preučevanju kolonialnih projektov in njihovih posledic, kot se razkrivajo skozi zunajevropske muzejske zbirke zunaj kolonialnega centra. Zanimajo jo tudi različni vidiki migracij, svoje raziskovanje pa usmerja v sodelovanje z nosilci dediščine.
V Buenos Airesu je na konferenci, ki jo je organiziralo Zveza za preučevanje spomina (Memory Studies Association), predstavila prispevek z naslovom Med neuvrščeno solidarnostjo in »civiliziranim Zahodom«: Analiza praks in narativov Muzeja neevropskih kultur. Muzej neevropskih kultur je deloval med letoma 1964 in 2001 kot dislocirana enota Slovenskega etnografskega muzeja. V njem so zbirali, hranili in predstavljali zbirke z drugih celin, ki so jih prinašali misijonarji, diplomati, pomorščaki, popotniki in drugi. Analizirala je razstavne narative o zunajevropskih kulturah ter sodelovanje s študenti iz neuvrščenih in drugih držav globalnega juga, ki so študirali na jugoslovanskih univerzah v času, ko je bila zunanja politika države usmerjena v gibanje neuvrščenih. Pokazala je, da so bile muzejske prakse ambivalentne, saj so po eni strani z razstavami in sodelovanjem z mednarodnimi študenti utrjevali ideje solidarnosti in prijateljstva z drugimi neuvrščenimi državami, hkrati pa so ustvarjali razdaljo med »nami« in »njimi« ter utrjevali nacionalno identiteto, usklajeno s »civiliziranim Zahodom«.
Kompleksno zgodovino ter kulturo Argentine je odkrivala v Museo Etnográfico »Juan B. Ambrosetti«, Museo Sitio de Memoria ESMA, Museo de Arte Latinoamericano de Buenos Aires in Museo de la Inmigración. Čeprav jo je prestolnica s svojo kulturo očarala, pa si za naslednjič želi pobliže spoznati tudi bolj podeželske kraje Argentine.
Prof. dr. Borut Klabjan, zgodovinar in znanstveni svetnik na Znanstveno-raziskovalnem središču Koper, je na konferenci sodeloval z referatom o tem, kako sta Italija in Jugoslavija v obdobju hladne vojne prek spominskih praks, pobratenj mest ter sodelovanja na državni, regionalni in lokalni ravni postopoma presegali dediščino druge svetovne vojne. Njegova analiza je pokazala, da so bile oblike spominjanja in čezmejnega sodelovanja v obeh državah pogosto bolj podobne, kot nakazujejo ideološke delitve. Tema se neposredno vključuje v raziskovalna vprašanja projekta ERC Open Borders, ki ga vodi in ki preučuje vlogo čezmejnih stikov, lokalnih pobud ter transnacionalnih povezav pri oblikovanju povojne Evrope. Konferenca je nasploh ponudila kakovosten in raznovrsten vpogled v številne vidike spominskih praks; organizatorji so poskrbeli, da je bilo ob bogatem programu strokovnih srečanj dovolj priložnosti tudi za prepletanje s kulturnimi vsebinami ter spoznavanje spominske dediščine lokalnega okolja.
V Argentini je bil z družino in vzeli so si tudi čas, da so si ogledali nekaj naše dežele, in sicer slapove Iguazú ter z avtomobilom še Buenos Aires z okolico.
Dr. Jaka Repič je etnolog in izredni profesor za kulturno in socialno antropologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Udeležil se je 10. kongresa Zveze za raziskovanje spomina (Memory Studies Association) s krovnim naslovom Spomin in demokracija (Memory and Democracy). Kongres je potekal v zadnjem tednu julija na Univerzi Torcuato di Tella in na Univerzi v Buenos Airesu. Jaka Repič je imel na kongresu predavanje o množičnih grobiščih v Sloveniji. Predstavil je nekatere sodobne vidike, povezane z raziskovanjem in odpiranjem množičnih grobišč ter iznosom človeških ostankov, predvsem vplive na politiko spomina in komemorativne prakse tako na nivoju osebnih izkušenj posameznikov kot v širšem družbenem smislu.
Jaka Repič je gostoval tudi na oddelku za antropologijo Univerze v Buenos Airesu (Facultad de filosofía y letras) ter pri Slovenski kulturni akciji, kjer je predstavil knjigo Pogledi na Branislavo Sušnik in njen prispevek k raziskavam paragvajskih staroselskih ljudstev. Slednje predstavitve se je udeležila tudi Tina Palaić.
Vsi trije so obiskali razne četrti v Buenos Airesu, seveda Boco ter San Telmo. V Boci so obiskali tudi dom umetnika Marjana Gruma, v San Telmu pa bolšjak in tam prevajalko ter avtorico in profesorico na Univerzi v Buenos Airesu dr. Julio Sarachu – Vodopivec.
Rok Fink
Lektorirala: Tjaša Lorbek
