V Parku Znanih Suhokranjcev sredi trga v Žužemberku je med 40 imeni in 15 bronastimi reliefi tudi Ivan Kern, kontraadmiral, vojaški pilot in inženir radiotelegrafije , katerega 125-letnica rojstva je minila 3. oktobra.
Je bil v slovenskih medijih objavljen članek v spomin na tega pomembnega moža ? Mislim, da ne.
Kljub izjemnim dosežkom, pogumu in položajem, ki jih je dosegel, so mu bile po 2. svetovni vojni odvzete pravice, potisnjen je bil na rob družbe, utišan in po smrti zamolčan. Zakaj ? Zaradi njegove kritičnosti do komunističnega režima.
Njegova bronasta podoba, delo akademske kiparke Alenke Vidrgar, je suhokranjsko priznanje in zahvala Ivanu Kernu, ki se je leta 1898 rodil v Žužemberku. Z obeležjem popravljamo veliko krivico, ki mu je bila storjena, s člankom pa se ga s ponosom spominjamo.
Ivan Kern se je rodil 3. oktobra 1898 očetu Janezu, finančnemu uradniku, in materi Mariji, rojeni Sicherl. Družina je živela v Žužemberku le krajši čas, saj se je zaradi očetove službe večkrat selila. Ivan je obiskoval osnovno šolo na Vrhniki, gimnazijo pa v Ljubljani in v Kranju. Leta 1916 se je vpisal v Šolo za pomorske pravnike v Pulju, nato pa še na tečaj za pomorske častnike.
Leta 1917 so ga poklicali na bojno ladjo Princ Eugen. Konec 1. svetovne vojne in ustanovitev Kraljevine SHS je dočakal v Sisku. Kasneje je bil dodeljen enotam pomorskega letalstva v Boki Kotorski, kjer je do leta 1922 deloval kot pomorski pilot. Leta 1923 je na Visoki šoli za elektrotehniko v Parizu dobil diplomo inženirja radiotelegrafije. V letih 1924 in 1925 je deloval v Berlinu kot član komisije za prevzem materiala.
Karierna pot Ivana Kerna do izbruha 2. svetovne vojne se je nadaljevala na Pomorski vojaški akademiji v Dubrovniku ( 1925 – 1928 ) ; tu je bil predavatelj, nato je v Boki Kotorski skrbel za izvidniško dejavnost in radijsko postajo ; bil je poveljnik torpedovk in rušilca. Leta 1934 je bil poslan na Visoko šolo za pomorsko vojskovanje v Parizu ; znanja je posredoval študentom na Pomorski vojaški akademiji v Dubrovniku, kjer je bil tudi upravnik. Zaupano mu je bilo poveljstvo sestave vojnih ladij.
16. 4. 1941 je Ivanu Kernu uspel izjemen vojaški podvig. S torpednima ladjama Durmitor in Kajmakčalan je kljub blokadi italijanskega konvoja, z veliko mero prisebnosti, zvijačnosti in poguma zbežal iz Boke Kotorske v Egipt, kjer se je priključil zaveznikom. Drzna akcija kraljevih jugoslovanskih mornarjev pod vodstvom Ivana Kerna je bila deležna odobravanja in občudovanja. V emigraciji je tako nastala sestava jugoslovanskih pomorskih sil.
Septembra 1941 je bil Kern poklican v London, kjer je prevzel vodenje trgovske mornarice. Leta 1944 je bil določen za poveljnika mornarice. Pod njegovim vodstvom se je ob koncu vojne vrnilo v domovino 30 enot vojne mornarice.
Leta 1945 je bil povišan v kontraadmirala Jugoslovanske armade in upokojen. Po vojni si je prizadeval, da bi oblikovali slovensko trgovsko mornarico, vendar neuspešno. Odločen, kritičen in vrhunski strokovnjak za pomorstvo je postal nevaren tedanji komunistični oblasti. Zato ni dobil službe v NUK-u, kjer bi se posvetil znanstvenemu delu na področju pomorstva. Prisiljen se je bil preživljati s prevajanjem strokovne literature, dokler mu niso opešale oči.
»Junak Otrantskih vrat » je umrl odrinjen, pozabljen 26. 6. 1991, dan po razglasitvi samostojne Slovenije. Pokopan je v Kranju.
Naj ta kratek pregled dela prvega slovenskega kontraadmirala in tvorca slovenske pomorske identitete Ivana Kerna obudi spomin na velikega strokovnjaka za pomorstvo , pogumnega poveljnika jugoslovanske mornarice in zavednega Slovenca.
mag. Jelka Mrvar
