OB STOLETNICI POŽIGA SLOVENSKEGA DOMA V TRSTU
Izšla je nova knjiga, verjetno šele druga na to temo, v obliki romana. Prva bi bila Pahorjeva novela Grmada v pristanu. Boris Pahor bo letos obhajal 107. rojstni dan, kot otrok je doživel žalostni dogodek, in je edina še živa priča požara.
Pisatelj in aktivni Slovenec na Tržaškem Marij Čuk, ki nas je z ženo Nadio obiskal lani, je ob tej priložnosti predstavil nov roman, Črni obroč.
Vljudno je pristal na pogovor za Svobodno Slovenijo.
.
.
R. F.: Gospod Čuk, načrtovali ste že vnaprej napisati roman o žalostnem dogodku misleč na stoto obletnico le-tega in uresničilo se je, da je ob pravem času bil predstavljen. Zanima nas kaj več o delu.
M. Č.: Pisatelj nosi v sebi seme vsebine svojih del in čaka, da bo vzklilo. Gre za dolgo psihološko pripravo, iskanje pravih isker. Ko se vse to združi, vznikne pripoved, ki je lahko naslonjena na zgodovinska dejstva ali pa fantazijsko sproščena. Črni obroč je eno in drugo. Govori o strašnem dogodku, ki je prizadel vse Slovence, vse demokrate, dramaturški lok pa sestavlja zgodba Dunajčanov, ki prideta v Trst nič hudega sluteča le uživati v njuni ljubezenski pustolovščini, ju preseneti nasilje in narodnostno sovraštvo. Vsekakor pa je izid romana v pravem trenutku. Stoletnica požiga Narodnega doma ne more kar tako v pozabo, mora nam biti v zavesti ne zaradi tega, da bi se maščevali, marveč kot opomin, da se grozote ne smejo več ponoviti.
R. F.: Vemo, da je delo v obliki romana, ampak a je v prvi osebi, a tiče neko izmišljeno zgodbo, postavljeno v času in prostoru, kot pripoved …?
M. Č.: Roman je napisan tako, da je tekoče berljiv in da bralca vseskozi nagovarja. V njem se prepleta več perspektiv, med glavne sodita stališče fašističnih napadalcev in slovenskih domoljubov. Dogajanje je seveda vpeto v tiste dneve okrog 13. julija 1920, opisani so vzroki in posledice, opisano je vzdušje časa, ki je bilo naelektreno in po koncu velike morije prve svetovne vojne nestrpno. Opisan je tudi Narodni dom, ena najlepših večnamenskih stavb tistega časa v Evropi.
.
.
R. F.: Predstavitev je potekala v Kosovelovem domu Sežana, dogodek je priredila Kosovelova knjižnica Sežana in Kosovelova spominska soba, vse v sodelovanju z založbo Mladika. O knjigi je spregovoril Martin Brecelj iz založbe Mladika, povezovala je pa Nadia Roncelli. Kakšen je bil obisk, odziv navzočih?
M. Č.: Predstavitev je vse več in več, lepo bi bilo knjigo predstaviti tudi slovenskim rojakom v Argentini. Prva je bila res v sežanskem Kosovelovem domu, potem pa tudi v Ljubljani v Cankarjevem domu in v Trstu in tako dalje. Obisk je povsod čudovit, ljudje dojemajo roman Črni obroč kot knjigo, ki osvobaja, ki je del njih samih in briše krivico, ki jo je povzročal molk o tem dogodku, ter navdaja s slovenskim ponosom in demokratičnim čutom.
R. F.: Tudi vidne osebnosti so bile navzoče, na primer prvi predsednik vlade samostojne Slovenije Lojze Peterle. Koga bi še lahko omenili, da se je udeležil dogodka?
M. Č.: Posebej ne gre omeniti nikogar, ker je vsak obiskovalec dragocen, pečat uradnosti pa seveda dajejo osebnosti, ki kaj predstavljajo. Veseli me, da se predstavitev udeležuje veliko predstavnikov slovenskega javnega življenja v Sloveniji in Italiji.
R. F.: Imate morda namen, načrt da bi bila prevedena v italijanščino, da bi bila dostopna tudi Neslovencem oz. neslovensko govorečim bralcem? Morda še v kak drug jezik, na primer angleščino, kastiljščino?
M. Č.: Veliko jih prepričano govori, da bi bilo treba delo, ki je prvi roman o požigu tržaškega Narodnega doma v zgodovini slovenskega slovstva, prevesti vsaj v italijanščino, če že ne v ostale jezike. To zaradi tega, da bi ostalo živo pričevanje časa, ki je prinesel toliko gorja in žalosti. Bodočnost je treba graditi tudi na spominih. Na spominih zaradi tega, da nas opozarjajo na napake. Žal se človek iz zgodovinskih napak le redkokdaj kaj nauči in znanje uporablja v sodobnem in prihodnjem času.
.
.
R. F.: Poslopje starega doma, Fabianijeva palača, bo vrnjeno Slovencem na uradni predaji z navzočnostjo predsednika Boruta Pahorja in italijanskega Sergia Mattarelle. In to točno na dan stoletnice požiga. Seveda je pomembnost tega priznanja samoumevna.
M. Č.: 13. julij 2020 je simbolni datum. Predsednika Pahor in Mattarella sta podpisala listino, v kateri je določeno vračanje Narodnega doma Slovencem. Vendar do dejanskega vračanja in lastništva bo še dolga večletna pot. Mlini italijanske birokracije meljejo zelo počasi. Vsekakor pa je letošnji 13. julij velik dan za vse Slovence.
R. F.: Želimo torej veliko uspeha ter dobro prodajo in branje romana, kot tudi da bo kdaj dostopen tu v Argentini, še posebno, ker je tu tako množična primorska emigracija oz. potomstvo le-te. Zvedeli smo, da ves svet želi priti do knjige in do vas, zato še bolj hvala lepa za vaš čas in lep pozdrav iz južnih krajev!
Rok Fink
