Po zgledu številnih evropskih mest ima tudi Buenos Aires že od leta 2004 svojo “Noč muzejev”. Letošnja se je vršila v soboto 4. novembra, z ogromno ponudbo in več kot milijonskim številom obiskovalcev.
Tudi tu je bila Slovenija prisotna. In namreč z glasbo oz. petjem.
V muzeju Fernández Blanco sta se vrstila dva glasbena dogodka:
Ob 20. uri je skupina “Festival Buenos Aires” predstavila ”Noche de ópera y algo más”, ob 23. pa “Grupo de Cámara De la Pluma al Pentagrama” koncert “Argentina y Eslovenia, un puente musical para dos patrias” (Argentina in Slovenija, glasbeni most do dveh domovin).
Resnici na ljubo sem bil namenjen na drugega od omenjenih, a znanec pianist – ki je celo kdaj že spremljal slovenske pevce, Enrique Morera, me je povabil še na prvega. Tako sem se udeležil kar obeh, in kakšno presenečenje je bilo videti pri prvi točki med nastopajočimi tenorista Marka Štrublja! Šlo je za skupino študentov pevske tehnike, in v tej je bil vključen tudi on. Vrstile so se arije, dueti in skupinska izvajanja.
Kar pa zadeva skupino “De la Pluma al Pentagrama”, sestavljajo jo štirje glasbeniki, dva slovenskega porekla: pianist, skladatelj in profesor na buenosaireškem konservatoriju “Manuel de Falla” Danijel Zupan in baritonist Andrej Rezelj. Na klavirju odlična Frances Staciuk, Danijelova partnerica, in pa pri drugem delu izključno ne-slovenskih komadov, Horacio Berdini, tudi baritonist. Uvod in opis predstave je prevzel direktor skupine Zupan, ki je tudi pri “encore-ju” dodal svoj glas.
Komorni program, ki so ga izvajali je bil sledeči:
V prvem delu, izvajal Rezelj:
- Mak žari (Benjamin Ipavec- C. Golar)
- Pojdem na prejo (Fran Gerbič- Oton Župančič)
- Kje so tiste stezdice (Narodna- Prir.: Danijel Zupan)
- Srcu ( Miroslav Vilhar)
- Po jezeru za klavir solo (Miroslav Vilhar v priredbi F. S.Vilhar) izvajala Staciuk
- De un olvido (Danijel Zupan- Miguel Angel Romero)
- El pájaro carpintero (D. Zupan-L.R. Furlan)
- La siesta del grillo (D. Zupan- Luis Ricardo Furlan)
- El Herrero (Ciril Kren- Germán Berdiales)
Drugi del (Berdini):
- La tempranera- zamba (C. Guastavino- L- Benarós)
- Milonga de dos hermanos- milonga (C. Guastavino- J. L. Borges)
- Dicen que me estoy quemando- zamba (D. Zupan- Luis Ricardo Furlan)
- Pitogue- canción del litoral (C. Guastavino- L.Benarós)
- Vidalita (D. Zupan– A. Vázquez)
- Mi viña de Chapanay -cueca cuyana (C. Guastavino- L- Benarós)
- Se mató Violeta Parra- tonada (D. Zupan–L.Benarós)
- Juan Quisicosa – gato cuyano (D. Zupan–L. Benarós)
- Encore: Pueblito mi pueblo (C. Guastavino- F. Silva) – Berdini, Rezelj in Zupan.
Seveda, je na klavirju spremljala vse izvedbe Frances. O njej bi dodal še to: ko je nekoč vadila v eni od dvoran teatra Colóna je Martha Argerich naključno slišala, kako izvaja Schumannov Op. 17; zaželela si je videti, kdo tako igra in se približala… Rekla ji je, da jo način igranja spominja na lastni temperamentalen način mladosti, povabila jo je k njej v Bruselj, snidenje se je uresničilo, in ker Frances ni imela svojega klavirja, ji je Martha enega podarila, da bi lahko vadila brez omejitev. Izročila ji je tudi lastnoročno napisano mnenje o njeni kvaliteti: “…Frances Staciuk is a very talented young pianist. She has a strong personality and plays with great conviction.” (pisala je v angleščini, “Frances Staciuk je zelo talentirana mlada pianistka. Ima močno osebnost in igra z velikem prepričanjem”).
Rok Fink
