Spominska proslava v Slovenski vasi, posvečena pesniku Francetu Balantiču ob stoletnici njegovega rojstva.
V nedeljo, 13. junija, se je Slovenska vas poklonila žrtvam komunističnega nasilja s spominsko proslavo, ki je tudi tokrat, na žalost, zaradi neskončno trajajoče pandemije, potekala v virtualni obliki.
Letos smo se prvič spominjali žrtev in jih počastili, ne da bi med nami imeli še žive udeležence bojev za temeljne vrednote Narod-Domovina-Bog, saj smo se v začetku leta poslovili od Zdenka Rota, poslednjega domobranca v Slovenski vasi.
Žrtve brezbožnega nasilja nad slovenskim narodom niso bili le udeleženci vojaških protikomunističnih formacij, temveč tudi njih družine in družine vseh zavednih in pokončnih Slovencev, ki so za svoj narod želeli in pričakovali vsestransko svobodo in mir. Premnogi so za to svoje dejavno prepričanje mučeniško žrtvovali svoja življenja, drugi so bili skrajno zapostavljeni in preganjani med dolgoletnim nasilnim režimom, tretji pa so z bolečino v srcu morali zapustiti domovino, da so si obvarovali življenje in si ohranili osnovne pravice do svobodnega udejstvovanja.
.
.
Spominska proslava je bila posvečena pesniku Francetu Balantiču, kar je bila nadvse posrečena izbira. Ne le, ker nam je pesnik blizu kot domobranec, temveč ker je bila njegova preroško občutljiva duša v sila kratki življenjski dobi sposobna globokih mističnih razmišljanj o temeljnih človeških vprašanjih, ki so tudi našo skupnost prizadela in zaznamovala.
Režiser Dani Grbec je tokrat omejil izbiro nastopajočih na može in fante. Zelo primerna je bila tudi odločitev za enake obleke, kar smemo razumeti kot da slišimo enega Balantiča v različnih obrazih, kakor se njegova poezija vsakemu različno razodeva in jo celo vsakdo različno dojema ob različnih razpoloženjih. Pri vseh recitatorjih je bila vidna poglobitev v tematiko pesmi, ki jim je omogočila tekstu primerno posredovanje.
.
.
Program je vseboval tele Balantičeve pesmi:
SEN O VRNITVI (Dani Grbec)
TEPTANA KRI (Andrej Cukjati)
TRUPLO V POLJU (Janko Šmalc)
NEKOČ BO LEPO (Andrej Zarnik)
MINIL JE ČAS (Boris Rot)
VSE (Tomaž Sušnik)
SVOBODA (Jeremias Žitnik)
POT BREZ KONCA (Skupna)
Uvod Martina Sušnika v vsako pesem, ki ga je podal Tomaž Ahlin, je predvsem opozoril na globoko povezavo med uvidom lastne pesnikove, kakor tudi skupne usode vseh žrtev komunističnega nasilja.
Kot sem že omenil, je bila proslava oblikovana virtualno, kar pomeni žrtvovanje prisotnega udeleženja, podarja pa nam vrednost, da jo lahko v kvalitetni obliki ohranimo. Pri tem velja posebna pohvala nadarjenemu oblikovalcu Martinu Grbcu, ki je delo drugih spremenil v vidljiv format.
Za zaključek bi še opozoril na citat dr. Marka Kremžarja, ki ga je župnik Toni Burja vključil v pridigo spominske maše. Pokojni zaslužni voditelj naše skupnosti nas je opozarjal: KADAR SI SAMO PROTI, NISI NIČ. PROTI LAŽI SE NE BORIŠ TAKO, DA REČEŠ, TO JE LAŽ, AMPAK DA GOVORIŠ RESNICO, DA POVEŠ KAJ JE RESNICA. To naj bo še naprej vodilo in smisel naših spominskih proslav.
Franci Sušnik
