V Slomškovi šoli smo letos zaključek šolskega praznovali kar dvakrat! Prvo smo se v nedeljo, 26. novembra, zbrali pri zadnji šolski maši. Kot je pri nas že navada, so pri maši peli šolski otroci. Nato se pa je vršil “uradni” del našega zaključka. Učiteljice so prav hitro okrasile oder in kot bi mignil je bilo vse pripravljeno za nastop.
Najprej smo sprejeli slovensko zastavo, ki jo je nosila najboljša učenka osmega razreda, Natalija Disabato, spremljal jo je pa Tomaž Brula. Cela dvorana je ponosno zapela slovensko himno – Zdravljico. Nato je vse navzoče pozdravil ravnatelj Marcelo Brula in poročal o delovanju šole skozi leto 2017, zraven pa podal nekaj misli za naprej. Poslovil se je od družin, ki letos zapuščajo šolo, prav posebno od dveh pridnih sodelavk: ga. Andrejka Vombergar Štrfiček in ga. Andrea Quadri Brula. Nato se je pa poslovil še od osmošolcev, povedal jim je: “Naj bo ta poslovitev samo poslovitev od šole. Želim vam veliko sreče v življenju in prosim vas, da še naprej zahajate v dom in gradite bodočnost našega dragega Slomškovega doma!«
Sledil je nastop najmlajših otrok, od vrtca do 4. razreda. Skupaj so zapeli pesmi To sem jaz, Pust , Samoglasniki in Počitnice. Zraven so pa še uprizorili »Žabica« in zelo lepo zaigrano »Črke se prepirajo«, v izvedbi 3. in 4. razreda.
Osmi razred se je poslovil z recitacijo Toneta Pavčka«Majhen je deček obstal«.
Razredničarka osmega razreda se je poslovila od osmošolcev, katehet g. Franci Cukjati jim je pa podal duhovna navodila za nadaljno pot! Prejeli so spričevala in knjigo v spomin na Slomškovo šolo, nato se pa tudi oni zahvalili vsem njihovim učiteljem, sedanjim pa tudi vsem, ki so jih v teh 10 letih slovenske šole spremljale pri odraščanju.
Na vrsti je bilo priznanje otrokom ki skozi celo leto niso nikoli manjkali v šoli ali pa pri šolskih mašah. Letos jih je bilo kar 7! Tudi nje smo nagradili z močnim aplavzom.
Vsi otroci šole so še skupno zapeli Kekčevo pesem, nato pa je Andrej Kočar, najboljši učenec 7. razreda sprejel zastavo, ki jo bo nosil v letu 2018.
Formalni del je bil tem zaključen, in povabljeni smo bili, da se spet zberemo v nedeljo, 3. decembra, pri igri »Krpan mlajši«.
Nedelja, 3. decembra. Točno ob napovedani uri, to se pravi ob 18:30 so se ugasnile luči in v dvorani je zavladala tišina. Otroci od 4. do 8. razreda so nam uprizorili igro v 4 dejanjih avtorja Frana Milčinskega »Krpan mlajši«
Dogajanje se začne na slovenskem v vasi pri Krpanu; ta je sicer vnuk slavnega Martina Krpana, po dedu je podedoval moč, a ni imel kobilice kakor stari. Mladi Martinče je zaljubljen v mlado Jerico, ki je varovanka pri županu. Župan je ljubosumen in hoče prevarati Krpana. Ko Martinče izve, kaj se dogaja, iz same jeze kihne in župan zleti prav do dunajskega Cesarja. Na dvoru se pa gode čudne stvari. Dunaj ravno napada silni Kosobrin, zato Cesar išče junaka, ki naj bi bil Kosobrinu kos. In začne se boj… več pa ne bomo povedali, raje kar sami poizvejte, kaj vse se je potem še zgodilo, saj bomo igro ponovili drugo leto. Pridite, pa boste izvedeli, kako se je vse končalo!
Otroci so se lepo naučili svoje vloge, ki so bile kar zahtevne. Režijo je imel na skrbi Marcelo Brula, pomagala mu je Andrejka Vombergar Štrfiček, pri bralnih vajah pa tudi Veronika Godec Marini. Za sceno je poskrbela Andrea Quadri Brula in pomočniki, za obleke Marjana Modic Cestnik. Nastopali so: MARTINČE KRPAN: Andrej Kočar; ŽUPAN HLAČA: Tomaž Brula; JERICA, njegova varovanka: Cecilija Magister; MARJANA, županova dekla: Mikaela Mehle; BIRIČ SILVESTER: Tomaž Miklavc; SRENJSKI MOŽ URH: Matija Petkovšek ; CESAR: Peter Štrfiček; CESARICA; Natalija Disabato; PRINCESA MARA: Viktorija Cestnik; PRINC FRICE: Tomaž Godec; MINISTER:Nacek Kocmur; STRAŽAR TOMAŽ: Mirko Kočar; SILNI KOSOBRIN: Ignacij Koželnik; BRANKO, njegov pobratim: Martin Brula; Kosobrinovi vojaki: Tomaž Miklavc, Matija Petkovšek; Dunajski meščani/stražarji: Katja Brula, Paula Magister, Santi Paulise, Ivan Petkovšek, Juampi Tomazin, Sebi Vester. In še pomočniki: šepetalki Štefi Bokalič in Marjanka Oblak; maskiranje: Štefan Godec; luči in zvok: Matjaž Godec in Niko Kastelic.
Po končani igri se je odbor staršev zahvalil vsem, ki so igro pripravili. Voditelj šole se je pa poslovil še od profesorice zgodovine ge. Veronike Grabnar Pregelj, ki letos zapušča šolo in od Cintije Seljak, ki si bo za leto dni vzela poročni dopust…
V gostinskih prostorih smo se malo pokrepčali in že je pozvonilo.: klical nas je nebeški zvon! V dvorano je vstopil Sveti Miklavž s svojim spremstvom. Najprej so nam angelčki lepo zaplesali, nato nam je Miklavž modro spregovoril in že se je začelo težko pričakovano obdarovanje. Nekateri zelo pogumno, drugi malo boječe, a vsi so veseli sprejemali Miklavževa darila in odgovarjali na njegova vprašanja. Nekatere so tudi parklji imeli zelo, zelo radi! Upajmo, da se bodo drugo leto kaj poboljšali, da jih ne bodo spet hoteli vzeti s seboj.
Preživeli smo zelo lep večer v prijetnem vzdušju in družinski družbi. Marca se pa spet srečamo v Slomškovi šoli. Vesele počitnice!
Marcelo Brula
