Ob koncu lanskega leta je naša ustanova Slovenska kulturna akcija izdala novo številko svoje publikacije Meddobje, ki je edina kulturna revija v slovenskem jeziku, ki izhaja izven slovenskega etničnega ozemlja. Meddobje, skupaj s petimi letniki Vrednot, predstavlja višek kulturne publicistike slovenskih emigracij po svetu. Ta zvezek predstavlja tudi 51. letnik, odkar je revija začela izhajati leta 1954.
Uvodno misel jubilejne številke je napisal pisatelj Zorko Simčič, edini še živeči od ustanovnih članov Slovenske kulturne akcije. Snov razmišljanja je pomembni jubilej »zgodovinskega koraka« ustanovitve tega gasila leta 1954. Med drugim meni, da je obstoj in delovanje SKA »žal za premnoge v Sloveniji še vedno neznana pa vendar veličastna epopeja, ki bo ostala v zgodovini našega naroda zaradi kulturnih dosežkov, predvsem pa kot dokaz, kaj je mogoče doseči, če ostane človek zvest svojim idealom«.
Zaglavje Poezija je pestro zastopano. Iz Avstrije sodeluje Lev Detela (Achilleion). Trije pesniki so iz Argentine: Gregor Papež (Oni, / Drevo / Bil je); Damijan Ahlin (Pot / Naravno / Kaplja) ter Lojze Lavrič (Orlica nad prepadom / Kresnička nad jezerom). Rubriko dopolni Angela Cukjati iz Italije (Hrepenenjen po ljubezni / Koščki neba).
Izredno bogato je zaglavje Eseji in razprave. Tu najprej Martin Sušnik iz Argentine objavlja svojo študijo Realizem ki osvobaja – Komarjev nauk o svobodi. Prav tako je iz Argentine Diego Bosquet, ki se predstavi z zanimivo študijo: Glasbena istovetnost med slovenskimi izseljenci v Argentini. Iz Slovenije pa svoj esej prispeva Dejan Valentinčič (pred kratkim na obisku v Argentini): Slovenci v zamejstvu v Avstriji, Italiji, Madžarski in Hrvaški.
Dr. Franc Križnar, iz Maribora, sodeluje v zaglavju Obrazi in obzorja, kjer objavi študijo o enem ključnih dejavnikov naše emigracije, pod naslovom Klasični filolog, glasbenik (skladatelj in pevovodja/zborovodja), vzgojitelj in organizator šolstva Marko Bajuk /1882-1961). Pregled je izredno popoln in vsebuje kar nekaj malo poznanih detaljev Bajukovega življenja in dela.
V zaglavju Pričevanja lahko beremo Spomine na škofa Vovka, izpod peresa Petra Šetine, dolgoletnega župnika v Rakitni. Osvetli nam težko obdobje življenja slovenske Cerkve in pokojnega škofa ter njegovo mučeniško trpljenje pod komunističnim režimom.
Ne manjka ocena Knjige. Recenzor nam predstavi Boruta Koruna, Odisej sem, Itaka dom je moj sončni. To zelo pohvalno kritiko je z Dunaja prispeval Lev Detela, pod naslovom Homerjev Odisej v slovenski preobleki.
Drugi del svojih Spominov objavlja Vladimir Jurij Voršič. Nadaljuje z opisovanjem obdobja taborišč pod naslovom Begunska leta v Avstriji 1945/1948 – Šolanje v begunskih taboriščih v Avstriji. Članek obogati tudi več zgodovinskih fotografij.
Ne manjka običajna Umetniška priloga, z barvnimi posnetki na ilustracijskem papirju. To pot objavlja svoja dela iz Slovenije naša argentinska rojakinja Zalka Arnšek.
Revijo ureja Tone Mizerit; urednik za Evropo je Lev Detela. Pri lektoriranju sodeluje Metka Mizerit. Oprema in prelom je skrb Monike Urbanija; tiska pa Editorial Baraga. Izvod za leto 2017 je izšel na 160 straneh bogate vsebine.
Za več informaciji na ska.novice@gmail.com
SKA
