Med slovenskimi tiski, ki jih v Argentini radi in redno prejemamo, je tudi mesečna revija Naša luč. Skupno jo zdajata Zveza slovenskih izseljenskih duhovnikov in Rafaelova družba, njen sedanji glavni urednik je msgr. Janez Pucelj, odgovorni urednik pa nam že znani Lenart Rihar (ki večkrat piše za naš časopis, priporočamo pogovor z njim v lanski 26. številki Svobodne Slovenije). Naša luč je mesečnik, ki povezuje slovenske izseljence z domovino in prinaša novice iz življenja v slovenskih skupnostih v Angliji, Avstriji, Belgiji, na Nizozemskem, v Franciji, na Hrvaškem, v Italiji, v Nemčiji, v Srbiji, na Švedskem, v Švici in drugod. Vsebina revije je namenjena predvsem slovenskim župnijam po Evropi, občasno prinaša tudi novice iz Argentine. Nekaj izvodov Naše luči pa mesečno potuje tudi do bralcev v Buenos Airesu.
Takole se nam revija predstavlja na spletni strani Rafaelove družbe:
“Naša luč, mesečnik za Slovence po svetu, je začel izhajati leta 1952. Revija je zasnovana kot slovensko narodno kulturna in duhovna vez med Slovenci razseljenimi predvsem po Evropi. Zajema iz tradicionalnega narodnega zaklada slovenske kulturne dediščine.
Revija smer, ki ji je bila zavezana na začetku, več ali manj ohranja tudi danes in ji v svoji vsebinski zasnovi želi ostati zvesta še naprej, čeprav niso vsi izseljenci navezani izrazito na krščanske oblike vrednotenja življenja. Ker so to splošne vrednote človeške kulturne zgodovine, posebej tudi naše, se ni treba bati, da bi revija danes in v prihodnje ne opravljala zelo koristnega poslanstva za Slovence v izseljenstvu prav v pomenu kulturne opore in krepitve kulturne identitete naših rojakov.
Temeljni namen izdajanje revije je seznanjati slovenske izseljence in zdomce o kulturnih, verskih in narodnih vprašanjih v domovini in evropskem okviru. Zato so temu primerna tudi njena temeljna vsebinska izhodišča: aktualizirati dogodke o kulturnih in verskih dogajanjih med zdomci in izseljenci, iskati spodbude in izzive za delo na področju, ki so povezana z življenjem izseljencev, predstaviti pomembnejše ustvarjalce na področju izseljenstva in zdomstva in njihovo delo, tematizirati posamezna področja na področju dvigovanja narodne in kulturne identitete itd.
Revija objavlja: temeljne članke s katerimi podpira kulturne dosežke znotraj slovenskih skupnosti v izseljenstvu, zgodovinsko raziskovalne članke, intervjuje, besedila, ki predstavljajo razvoj lastne ustvarjalnosti zamejcev in izseljencev, članke o dogodkih v domovini, komentar meseca, ki se dotika aktualnih tem družbenopolitične stvarnosti v domovini, poročila o dogodkih kulturne in narodnostne vsebine in predstavitev dogajanj znotraj zamejskih in izseljeniških skupnosti, ki dopolnjujejo vsako številko.”
O mesečniku, njegovih začetkih in poslanstvu smo pa malo več izvedeli v pogovoru z glavnim urednikom msgr. Pucljem, objavljenim v sami Naši luči meseca julija 2015. Celoten pogovor je izjemno zanimiv, a tu povzemamo le tisti del, v katerem se nanaša na samo revijo, spodaj pa objavljamo povezavo do izvirnika, ki vam ga priporočamo.
…………
Kdaj ste postali glavni urednik Naše luči?
Menda je bilo l. 1993. Spontano sem sprejel nalogo, ko je odstopil od uredništva dr. Branko Rozman, ki se je vrnil v Slovenijo in nekaj časa tam še urejal revijo. Posrečilo se nam je, da smo kmalu našli dobrega sodelavca in novega odgovornega urednika g. Ljuba Bekša.
Kako gledate na poslanstvo te revije?
Njeno poslanstvo je izjemnega pomena za slovenstvo, narodno zavest in vero naših ljudi po Evropi. Domoljubje v zvestobi Bogu in narodu je bilo njeno načelo in gonilna moč. Njeno vlogo pri ohranjevanju jezika in narodnih vrednot naj ocenijo drugi. Njenim ustvarjalcem pa osebno priznavam izjemno veliko požrtvovalnost, naročnikom pa pričevanjsko držo v razmerah, ko je bil vsak naročnik že osumljen sovražnega razpoloženja do domovine. Prvi so vsako izdajo brali seveda udbovci.
Nekoč je kazala obraz socialističnemu mrtvilu doma in je bila strogo prepovedana …
Bila je izziv, ki ga niti znotraj Cerkve niso vsi razumeli in odobravali. Prinašala je, kar v Sloveniji takrat ni bilo mogoče izreči, kaj šele objaviti. Še najmanj v katoliškem tisku. Škofje so dobivali zahteve in grožnje, da naj odredijo njeno ukinitev. Duhovniki so očitali: Zunaj pišejo, mi pa trpimo zaradi njih. Uredniki pa so stali pred moralnim vprašanjem, ali je dovoljeno zapreti usta in se podrediti nasilju, ki tepe nedolžnega na sončni strani Alp.
Bi lahko tudi tu izluščili kaka njena obdobja, morda po urednikih, po nakladi, morda kakšni so bili začetki …?
Prvi letniki izražajo težnjo, da bi glasilo zajelo čim bolj potrebe izseljencev. S tega vidika se je oblikovala vsebinska struktura revije. V zasnovi pa je želela biti informativna in formativna. Pomagati je bilo treba ljudem ohraniti ponosno slovenstvo in kulturno samozavesten odnos do novega okolja. Začetke je zaznamoval g. Zdravko Reven. Največji razvoj pa je revija dosegla z delom urednika Branka Rozmana. Naklada je narasla na več kot deset tisoč izvodov. Z njim je revija dosegla žurnalistično kvaliteto, lepo slovenščino in sodobno grafično podobo.
Od kod naslov, ki bi zvenel nenavadno, če ga ne bi bili že tako navajeni?
Uvodnik v prvo številko januarja 1952 nagovarja Slovence in pojasnjuje: »Da bi vam vsem povedali toplo besedo, besedo tolažbe, besedo v nasvet, da bi vas sredi trdega življenja razveselili, vam na začetku novega leta prižigamo »Luč«. Naj vam sveti ta luč, da bo vaš korak trden, da boste šli varno in pogumno naprej. Naj postane vaša – Naša luč.« Danes se zdi to poslanstvo veliko težje kot takrat.
Nedavno ste posodobili obliko, ki se je med ljudmi že dobro prijela. Se vam zdi pomembno, da deluje privlačno, sodobno?
Vsekakor. Iskali smo skupaj z Vami. Naša skupna želja je nastopiti s svojim izdelkom sodobno. Žal, to ni edini kriterij, močan dejavnik je finančno ozadje. Izdajati tiskano revijo je danes na področju izseljenstva naporno. Celo država Slovenija je v tem segmentu zgubila pogum.
……..
Pogovarjal se je Lenart Rihar.
Naša luč, julij avgust 2015
Naša luč na spletu, tu povezava
