Članom Komisije smo po povratku v Slovenijo poslali tudi nekaj vprašanj, da nam opišejo svoje vtise po potovanju ter predloge za bodočnost.
SUZANA LEP ŠIMENKO
Predsednica Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Rojena v Mariboru, po poklicu ekonomistka, je poslanka v Državnem zboru od leta 2014 v poslanski skupini SDS.
Zakaj je v tem času, ko smo prek različnih sredstev skoraj v živo povezani, pomemben obisk in osebni stik?
Pandemija nam je prinesla dodatno znanje in predvsem navado uporabe orodij za komuniciranje na daljavo, kar v Komisiji za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu seveda s pridom uporabljamo, tako na sejah komisije, kjer lahko vabljeni predstavniki slovenskih skupnosti sodelujejo na sejah na daljavo iz drugih koncev sveta, kot tudi preko video srečanj s člani in predstavniki slovenskih skupnosti po državah. Vendar tovrstno komuniciranje vseeno ne more nadomestiti osebnih stikov. Vezi, ki se naredijo in okrepijo med osebnimi stiki so namreč nepogrešljive in izjemnega pomena za nadaljnje sodelovanje. Krepijo zaupanje in pristnost odnosov ter predvsem nam poslancem, kot članom Komisije, omogočajo poglobljeno razumevanje delovanja posamezne skupnosti, omogočajo nam direktno komunikacijo s številnimi člani skupnosti ter tako olajšano razumevanje izzivov s katerimi se soočate izven meja domovine.
Kakšni so vaši vtisi po obisku, katero doživetje med argentinskimi Slovenci vas je nagovorilo?
Moji vtisi so izredno pozitivni. Tisto kar me je od vsega najbolj ganilo pa je ljubezen, ki jo Slovenci v Argentini gojite do ohranjanja slovenstva. To da 14.000 km oddaljeni od Slovenije, nekateri že tretje ali četrte generacije, govorite slovenski jezik je občudovanja vredno. Ko imaš priložnost slišati, da otroci med igro, med seboj komunicirajo v slovenskem jeziku, pa te gane do solz. Prav tako postaneš očaran, ko se pogovoriš z najstniki, ki ti povedo, da se že več kot 10 let vsako soboto, na sobotni šoli, učijo slovenski jezik. Ljubezen do Slovenije, slovenstva, slovenskega jezika, slovenske kulture in slovenske identitete je v Argentini zares močno prisotna. Hvala vam.
Katere težave in probleme ste opazili med nami?
Med vami so društva, ki se soočajo s posameznimi izzivi, kot so ohranjanje slovenskega jezika, vključevanje mladih v delovanje društev,… Vse to so sicer običajni izzivi, s katerimi se soočajo tudi številne druge slovenske skupnosti po svetu. Ste geografsko precej razpršeni, tako da verjamem, da je medsebojno sodelovanje včasih nekoliko oteženo, a nerešljivih izzivov pri vas nisem zaznala.
Kaj je po vašem mnenju najbolj pomembno, da bomo še naprej ohranili slovenstvo?
Reden stik z matično domovino je zagotovo velika spodbuda. Sicer je pa ohranjanje poučevanja slovenskega jezika zagotovo pomembno, saj je jezik hrbtenica kulturne identitete. Morda pri tem potrebujete bolj sodobne učne materiale in kot ste večkrat omenili učitelja iz Slovenije. Za ohranitev delovanja društev je zagotovo pomembno vključevanje mladih v vodstvene strukture organizacij, saj brez naslednje generacije ni prihodnosti. Zagotovo je tudi pomembno, da združujete moči, izmenjujete izkušnje, ter se društva medsebojno povezujete v posameznih projektih. Pomembno je, da ste še bolj prisotni na različnih družbenih omrežjih, da dosežete tudi mlajše in tiste, ki so lokacijsko nekoliko bolj oddaljeni.
Poleg gmotne podpore in tečajev za učitelje slovenskih šol, v čem bi Slovenija lahko pomagala slovenskim skupnostim v zamejstvu in po svetu pri ohranjanju slovenske kulture in identitete?
Finančna podpora s strani Slovenije je zagotovo pomembna, tako za šole kot tudi za posamezne društvene projekte. Je pa ob tem prav tako pomembno, da vam Slovenija pomaga pri zagotovitvi učiteljih slovenskega jezika, ki prihajajo iz Slovenije ter pri zagotavljanju ustreznega sodobnega učnega gradiva.
Na nekem Vseslovenskem srečanju je bilo rečeno, da smo Slovenci zunaj domovine ranljiva skupina. Kaj torej more (in tudi mora?) Slovenija narediti za nas?
Slovenci v Argentini ste tvoren del slovenskega naroda. Zato je prav, da vam Slovenija, preko predstavnikov Sveta Vlade, kot tudi s sodelovanjem na sejah v Državnem zboru omogoča, da je vaš glas slišan. Državni zbor je zagotovo mesto, kjer lahko izrazite svoje mišljenje in poglede, ter tako tudi vplivate na usmeritve Slovenije na tem področju. V Komisiji za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu se zagotovo trudimo, da vam prisluhnemo in vas tudi slišimo, ter ustrezno naslavljamo tematike, ki jih izpostavljate. Moje osebno mnenje sicer tudi je, da bi Slovenci po svetu morali imeti tudi stalno mesto v Državnem zboru kot poslanci. Pomembno je, da se vsi skupaj zavedamo, da smo vsi Slovenci pomembni pri ohranjanju slovenske identitete, ne glede na to, kje se nahajamo. Vsi skupaj namreč tvorimo skupen kulturni slovenski prostor.
Katere konkretne odločitve in ukrepe je Komisija za Slovence po svetu sprejela v zadnjih letih in katere bi predlagali za naprej?
Komisija je v trenutnem mandatu sprejela številne pomembne odločitve, ki se dotikajo vas Slovencev, ki živite izven matične domovine, zlasti glede: ohranjanja in krepitve uporabe slovenskega jezika, spodbujanja sodelovanja, vračanja in priseljevanja Slovencev zunaj meja Republike Slovenije v matično domovino, izpostavili smo problematiko pridobitve slovenskega državljanstva za tuje državljane slovenskega porekla, izpostavili pomen vključenosti vsebin o Slovencih zunaj meja Republike Slovenije v programe vzgoje in izobraževanja, gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in slovensko skupnostjo v zamejstvu in po svetu, izpostavili pomen sooblikovanja skupnega slovenskega kulturnega prostora, pomen ohranitve, urejanja in digitalizacije slovenske kulturne dediščine in še bi lahko naštevala. Med drugim smo na eni izmed sej izpostavili tudi finančne izzive Slovenskega kolegija Antona Martina Slomška v Mendozi ter napotili Vlado k izredni pomoči.
Kako se lahko Slovenci po svetu, konkretno tudi mi, ki smo med najbolj oddaljenimi, vključimo v življenje Slovenije?
Zagotovo tako, da se vsi, ki imate volilno pravico udeležujete volitev in referendumov, ter na ta način sodelujete pri usmeritvi razvoja Slovenije. Kot tudi tako, da čimveč sodelujete na dogodkih, zlasti spletnih, ki so organizirani za vas Slovence, ki živite izven matične domovine, ter da še naprej tako zavzeto ohranjate slovenstvo, skrbite za učenje slovenskega jezika ter sodelujete na dogodkih, ki vas povezujejo z domovino. Prav je tudi, da sledite razpisom, ki so vam namenjeni, tako za finančna sredstva, kot tudi za štipendije ter programe izmenjav ter da širite slovensko kulturo, slovensko kulinariko in lepote Slovenije z ostalimi. Vsi gospodarstveniki, pa ne pozabite, da se prav vi most med Slovenijo in Argentino ter da je gospodarsko sodelovanje pomembno za vas, za slovensko skupnost, kot tudi za Slovenijo. Ker se vse začne v družini, ki je osnovna celica družbe, skupnosti in države, pa ne pozabiti na ohranjanje slovenskega jezika v krogu družine.
VERA GRANFOL
Članica poslanske skupine Svoboda, rojena v Murski Soboti. Po poklicu je učiteljica, leta 2022 je bila izvoljena v Državni zbor.
Želja, da obiščem Argentino, je v meni tlela veliko let, že od takrat, ko sem še poučevala slovenščino. Aprila 2025 se mi je ta močna želja izpolnila. Občudujem Slovenke in Slovence v Argentini, ki ohranjajo slovenski jezik, kulturo in tradicijo skozi generacije. Navdušila me je predanost organiziranju kulturnih dogodkov, predanost sobotnemu organiziranju pouka slovenščine, odličnemu delovanju društev, ki povezujejo skupnost. Prijetno sem bila presenečena nad etnološko posebnostjo – izdelovanjem butaric pred cvetno nedeljo. Naši ljudje v Argentini praznujejo svoje korenine in izvirnost.
Aktivno sem se vključila v pogovor z nekaterimi učenci različnih letnikov. Izrazili so navdušenje nad obiskom v Sloveniji, nad njenimi naravnimi lepotami, nad varnostjo in čistočo. Mene pa je navdušilo njihovo znanje slovenščine, ki ni bilo odraz nekega prejšnjega časa (zamrznjen jezik), ampak je sodobna. Ohranjanje vezi s koreninami v Sloveniji je močno. Res je, da v četrti generaciji nekoliko upada, vendar si številni učitelji prizadevajo, da bi ohranili jezik, kulturo in identiteto. Da bi slovenska beseda ostala živa. Učitelji se radi udeležujejo seminarjev v Sloveniji. Realnost so seveda mešani zakoni, kjer pogosto prevlada španščina. Tamkajšnji Slovenci živijo v dveh svetovih, zato imajo več besedišča v španščini. Nekateri so se pošalili, da govorijo slovežanščino.
V meni še vedno odmevajo nastopi v slovenščini, ki so jih izvedli otroci in odrasli. Čestitke tudi slovenskemu oktetu.
Sprašujete, kaj je pomembno, da bi še naprej ohranili slovenstvo.
Moj odgovor je kratek: LJUBEZEN. Ljubezen do svojih korenin, do Slovenije. Ponos na svojo dediščino
Obisk Slovencev je bil zame nepozabna izkušnja. Še posebej sem bila ganjena ob srečanju z mladimi v šoli, ki s ponosom govorijo slovensko. Navdušili so me otroci v narodnih nošah. Doživela sem potrditev, da slovenski duh živi in se prenaša iz generacije v generacijo. Čestitam vsem, ki si prizadevate za slovenstvo.
Sama se bom potrudila, da priskrbim kakšno gledališko igro v slovenščini. Prav tako se bom potrudila, da mladi iz Slovenije in Argentine preko socialnih omrežij navežejo korespondenco oz. komunikacijo.
Ne morem pa tudi mimo dejstva, da sem si s pomočjo gospe Mariane Poznič in gospoda Marka Selana priskrbela čaj yerba mate, pijačo, ki izvira iz Južne Amerike in je globoko zakoreninjena tudi v Argentini. Ta simbol druženja, gostoljubnosti in tradicije sem odnesla v svojo domovino, kjer jo bom ponudila svojim prijateljem in spregovorila o gostoljubnosti naših ljudi v Argentini. Najobsežnejši del zgodbe bom namenila slovenstvu v Buenos Airesu z okolico, Barilocheju in Mendozi.
Dragi prijatelji v Argentini, hvala za gostoljubje in topel sprejem. Ob vašem gostoljubju in toplini sem znova začutila globoko resnico: domovina ni le zemlja pod našimi nogami, temveč je tudi prostor v naših srcih, kjer se srečujejo spomini, jezik, kultura in duh skupnosti. Vi, Slovenci v Argentini, ste živ dokaz, da korenine nikoli ne zamrejo, ne glede na razdaljo, ki nas ločuje. Vaša zavezanost ohranjanju slovenskega jezika in tradicije je most med preteklostjo in prihodnostjo, ki nas povezuje v eno narodovo zgodbo. Hvaležna sem, da sem bila del tega trenutka – trenutka, ki je bil tako zelo poln vašega ponosa, spoštovanja do korenin in ljubezni do skupnosti.
Dobrodošli kmalu v Sloveniji.
