Na uradnem obisku v Argentini se je mudil minister za obrambo Republike Slovenije, gospod Marjan Šarec. Z njim smo se pogovarjali v četrtek, 13. aprila, ob priliki sprejema pri veleposlaniku Bergantu. 

Dobrodošli v Argentini.

Tu ste na uradnem obisku, zanima nas, kateri je glavni namen vašega obiska. Nastaja med našima državama kakšno sodelovanje na področju obrambe?

Hvala za povabilo in pogovor. Drži, naš uradni obisk Brazilije, kjer smo se z delegacijo udeležili sejma vojaške industrije in podpisali dva sporazuma med državama o obrambnem sodelovanju in izmenjavi tajnih podatkov, nadaljujemo v Argentini. Tudi z Argentino pripravljamo podpis sporazuma o sodelovanju na vojaškem področju. 

Sestal se bom z ministrom za obrambo Republike Argentine in državnim sekretarjem, naši pogovori pa bodo namenjeni iskanju novih možnosti sodelovanja, predvsem na področju mirovnih misij Združenih narodov. Argentina namreč deluje na misiji na Cipru. Slovenija je bila tam prisotna do leta 2002, zdaj pa je naš interes in tudi interes na strani Cipra, da se Slovenija na misijo vrne. Glede na dobre odnose z Argentino in tudi v luči podpisa sporazuma imamo željo, da bi na Cipru sodelovali z argentinsko vojsko.

Kot veste, Slovenija kandidira za nestalno članstvo Varnostnega sveta Združenih narodov, zato je pomembno, da predstavimo našo kandidaturo. Argentina je Sloveniji naklonjena in prav gotovo je pomembno, da se pogovarjamo tudi o tem. 

Nenazadnje sem tukaj tudi zato, da slovenski skupnosti povem, da Slovenija ne pozablja nanjo. V Argentini je bil že naš minister za zamejce in Slovence po svetu Matej Arčon in tudi sam bom obisk izkoristil za pogovor z našimi rojaki, ki so daleč od domovine, pa vendar zelo zavzeto ohranjajo kulturo in svojo identiteto, kar je najpomembnejše.

Katere so glavne odgovornosti vašega resorja v sedanjosti? Ali Slovenija sodeluje pri mednarodnih mirovnih misijah in operacijah?

Slovenija je zelo vpeta v delovanje na misijah, prisotni smo na 12 misijah po svetu, z več ali manj pripadniki. Najnovejša misija je na Slovaškem, tam imamo 100 pripadnikov. Gre za odvračalno misijo zaradi vojne v Ukrajini. To je druga misija na območju Evropske unije, prva je v Latviji, kjer je Slovenija prav tako prisotna zaradi znanih potencialnih groženj. Naše glavno težišče je Zahodni Balkan, ki je strateško za Slovenijo zelo pomembna regija. Krepimo svojo prisotnost na Kosovu ter v Bosni in Hercegovini. Želimo aktivno sodelovati in prispevati k miru in stabilnosti Zahodnega Balkana, zlasti v današnjem času, ko so vsi pogledi usmerjeni v Ukrajino. Menimo, da je Zahodni Balkan tisto, česar ne smemo pozabiti, ker so tudi tukaj določena trenja in določene potencialne nestabilnosti. 

Po desetletjih miru je ruska invazija v Ukrajino spet sprožila vojno v Evropi. Na kakšen način je ta prizadela Slovenijo, predstavlja tudi nevarnost z obrambnega vidika? Ali Slovenija sodeluje s pomočjo Ukrajini?

Res je, ta vojna je zarezala v mednarodne odnose, tudi v življenje v Evropi. Velike države včasih slišimo reči, da je to prva vojna po drugi svetovni vojni. Mi seveda vemo, da ni tako – imeli smo osamosvojitveno vojno, ki se je prenesla tudi na druge države nekdanje Jugoslavije. Vojna na ozemlju nekdanje skupne države je bila je zelo krvava vojna, ki je terjala veliko žrtev. Če bi danes dovolili, da Putin mirno nadaljuje, kar si je zastavil, bi bila to zagotovo velika nevarnost širše. Če bi padel Kijev, če bi Putin uspel v svojih namerah, se zagotovo ne bi ustavil. Znano je, da so v Moldaviji že dolgo trenja, stvari se zapletajo. Putin je govoril o tem, da želi obnoviti imperij in če ne bi storili ničesar, bi ta nevarnost prav gotovo obstajala. 

Slovenija močno pomaga Ukrajini s humanitarno, vojaško in materialno pomočjo. Pred 32 leti smo se znašli v podobni situaciji, kajti Miloševičev režim in danes Putinov sta podobni zgodbi. Tudi Miloševič je želel drugim krojiti usodo, vendar je bila naša osamosvojitvena vojna uspešna, sicer kratka, pa vendar je ne bomo nikoli pozabili. 

Kdor je pravi domoljub, ve, zakaj danes pomagamo Ukrajini – tudi oni so napadeni. Nihče nima pravice odrekati neki državi želje in možnosti, da se brani. Dokler so pripravljeni braniti svojo ozemeljsko celovitost in svojo domovino, jim moramo pomagati. Slovenija je imela v času osamosvojitvene vojne manj pomoči, kajti imeli smo embargo na orožje in smo se bili prisiljeni znajti na drugačne načine. Zato je pomoč Ukrajini še kako pomembna. 

Slovenska vojska -SV- se je razvila iz slavne Teritorialne obrambe -TO-, ki je v času osamosvojitve uspešno branila Slovenijo. O tem nam je tudi podrobno govoril takratni vodja vojaškega muzeja polkovnik Tomaž Kladnik, ki je leta 2009 obiskal Argentino. Kakšna pa je danes SV? Kako je sestavljena, kaj dela, koliko članov ima?

Slovenska vojska je danes na pragu novega ciklusa investicij, novega razvoja po več kot desetih letih stagnacije. Tudi ukrajinska vojna nam je pokazala, da mir ni zagotovljen. Višamo proračunska sredstva za obrambo, večji odstotek sredstev namenjamo tudi za raziskave in razvoj, kamor vključujemo slovensko gospodarstvo. 

Se pa tudi mi, tako kot nekatere druge evropske države, srečujemo s kadrovskimi izzivi. Trenutno Slovenska vojska šteje okoli 6200 profesionalnih pripadnic in pripadnikov ter 770 pogodbenih rezervistov. Če bi želeli normalno delovanje in njen razvoj, bi morala biti ta številka večja. Tudi zato namenjamo več pozornosti promociji Slovenske vojske. Olajšali smo tudi nekatere zakonodajne pogoje – prav v teh dneh je začel veljati zakon, po katerem se bo vojak lahko zaposlil s končano osnovno šolo, ob tem pa bo imel možnost ob delu dokončati srednjo šolo. Zagotavljamo tudi hitrejše postopke pri zdravniških pregledih, kajti birokracija je glavni sovražnik uspeha in napredka, zato skušamo veliko teh zadev olajšati. Prepričan sem, da se tudi zato Slovenski vojski obetajo boljši časi. Kot ste omenili, slavna Teritorialna obramba je takrat Sloveniji priborila osamosvojitev in suverenost ter zagotovila, da je Slovenija danes samostojna država in tega ne smemo pozabiti. 

Kakšne posebne izzive pa predstavlja tehnološki napredek za varnost in obrambo? Je tudi tehnološka obramba odgovornost vašega resorja?

Sodobni izzivi so zelo zahtevni. Prav v teh dneh smo bili v Sloveniji priča hekerskemu napadu na Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Napad se je dogajal že nekaj časa, odkrili smo ga zdaj. Tudi na Ministrstvu za obrambo beležimo približno 1000 napadov mesečno, ki jih zaenkrat uspešno odbijamo. 

Kibernetska varnost je velik izziv. Na ministrstvu namenjamo veliko pozornosti zaščiti in obrambi kibernetskega prostora, prav tako tudi druga ministrstva – vsak resor je na nek način odgovoren, da ravna, kot je treba. Pod Ministrstvo za obrambo sodi tudi Obveščevalno-varnostna služba, zato naš resor nosi še toliko večjo odgovornost. 

Ko sem bil še predsednik vlade, sem dosegel, da smo se včlanili v Center za hibridne grožnje v Helsinkih. Takrat je bilo v center vključenih manj držav članic kot danes, pomembno pa je, da se Evropska unija in članice Nata tem grožnjam zoperstavljamo skupaj.

Za konec še novica iz aktualnosti, ki zaradi bolj neljubih okoliščin povezuje naši državi. Slovenija je zadnje tedne v argentinskem in tudi svetovnem medijskem žarišču zaradi prijema dveh ruskih vohunov z argentinskim potnim listom. Je tudi ta zadeva v agendi vašega uradnega obiska?

Naš obisk ni povezan z omenjeno zadevo, ki je sicer zelo neprijetna, ker je iz primera razvidno, kako je ruska služba aktivna na območju Evrope, Balkana in tudi Slovenije. Res je, aretacija se je zgodila, zdaj je zadeva na tožilstvu. Ker gre za tajne podatke, ne moremo veliko komentirati. Dejstvo pa je, da je način delovanja ruskih služb takšen, da se zakrije izvor oseb. V tem konkretnem primeru sta bila ovadena na papirju Argentinca, čeprav vemo, da temu ni tako. Težko napovemo, kako se bo zadeva razvijala. Je pa to vsekakor opomin tudi državljankam in državljanom, da se takšne stvari dogajajo tudi v naši okolici.  

Pogovor vseeno želim skleniti s prijetnejšimi temami. Hvala lepa še enkrat za povabilo. Vsem vašim bralkam in bralcem želim vse dobro, naj še naprej ostajajo Slovenci s tako veliko zavestjo.

Hvala za pogovor.

Pogovarjala se je Mariana Poznič


____________________

Marjan Šarec je po izobrazbi poklicni  igralec.  Leta 2010 je bil izvoljen za župana Občine Kamnik in to službo opravljal dva mandata, do leta 2018.

S svojo lokalno stranko LMŠ – Lista Marjana Šarca je na državnozborskih volitvah leta 2018 osvojil 13 mest. 17. avgusta 2018 je bil izvoljen za predsednika Vlade Republike Slovenije, do 29. januarja 2020, ko je odstopil.

Po državnozborskih volitvah leta 2022 je njegova stranka izpadla iz Državnega zbora, vendar ga je novi mandatar, Robert Golob, imenoval za ministra za obrambo.