Po več kot desetletju življenja v Argentini in devetih letih dela na Veleposlaništvu Republike Slovenije v Buenos Airesu se Maja poslavlja od Argentine in slovenske skupnosti, ki jo je v tem času spoznala ne le kot uslužbenko v konzularnem in kulturnem oddelku, ampak tudi kot toplo, odprto, zanimivo in zelo prijazno osebo. Po uspešno opravljenem izpitu na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije vstopa v diplomatsko kariero in se vrača v Slovenijo, bogatejša za izkušnje, prijateljstva in globoko povezanost z Argentino.

→ Najprej bi te prosil, da se bralcem na kratko predstaviš (Seveda, mnogi te že poznajo, ampak za druge si “la morocha alta muy simpatica de la Embajada”)

To ni slabo izhodišče (smeh). Sem ljubiteljica umetnosti in strastna plesalka tanga, ki me je tudi pripeljal v Buenos Aires. Uživam v dobri hrani in izbranem vinu, saj verjamem, da se življenje skriva v majhnih užitkih. Sem tudi goreča navijačica Novaka Đokovića, katerega neomajna volja in predanost me vedno znova navdihujeta. Rada potujem, odkrivam nove kraje in kulture, ki bogatijo moj pogled na svet.

→ Po dobrih štirinajstih letih življenja v Argentini in devetih letih dela na veleposlaništvu v Buenos Airesu – s kakšnimi občutki se vračaš v Slovenijo in vstopaš v novo poglavje svoje diplomatske poti?

Gre za pomemben košček mojega življenja in v Slovenijo se vračam z mešanico hvaležnosti, ponosa in rahle nostalgije. Buenos Aires bo vedno imel posebno mesto v mojem srcu, zato je slovo posebej težko. Hkrati pa se novega poglavja veselim z radovednostjo in navdušenjem – vsaka sprememba prinaša priložnost za rast, nove izzive in pisanje novih zgodb, ki se jih vsekakor veselim.

→ V vseh teh letih dela na veleposlaništvu si imela priložnost spoznati in predvsem pomagati mnogim potomcem Slovencev v Argentini, pogosto pri tako pomembni zadevi, kot je pridobitev državljanstva. Kaj je zate osebno pomenilo tako tesno delo s skupnostjo? Imaš podatek o številu slovenskih državljanov, ki živijo v Argentini?

Delo s slovensko skupnostjo je bilo zame veliko več kot le del službenih nalog. Že na začetku me je presenetilo, kako močna je vez tukajšnjih Slovencev s Slovenijo, čeprav gre za več generacij, ki so rojene v Argentini. Bila sem priča številnim čustvenim zgodbam in pogosto tudi ponovnim povezovanjem s koreninami, kar vsekakor presega zgolj administrativni proces samega postopka. Biti del teh trenutkov je bilo izjemno dragoceno in človeka vsekakor obogati.

Slovenska skupnost v Argentini je zelo številčna – ocenjuje se, da živi tukaj okoli 30.000 Slovencev oziroma njihovih potomcev, medtem, ko je slovenskih državljanov nekaj čez 6.000.

→ Poleg konzularnega dela si bila močno vpeta tudi v kulturno dejavnost veleposlaništva, kjer si sodelovala pri organizaciji dogodkov z različnimi pisatelji, glasbeniki in drugimi ustvarjalci. Kateri kulturni trenutki ali srečanja so ti ostali najbolj v spominu?

Sodelovanje na kulturnem področju je zagotovo eden od bolj navdihujočih delov mojega dela na veleposlaništvu, saj mi je omogočilo stik z izjemnimi ustvarjalci. Sama sem po izobrazbi umetnostna zgodovinarka in tudi moja profesionalna pot je bila pred prihodom v Argentino tesno povezana s kulturo in umetnostjo. Vsak dogodek je bil priložnost za ustvarjanje mostov med Slovenijo in Argentino, med umetniki in občinstvom, med različnimi zgodbami in pogledi na svet. Posebej dragoceni se mi zdijo tisti trenutki, ko se med ustvarjalci in občinstvom vzpostavi posebna energija – občutek, da kultura resnično povezuje ljudi, ne glede na razdalje ali razlike. Osebno sem tudi zelo vesela, da sem imela priložnost spoznati Brino Svit, Draga Jančarja, Dubravko Tomšič Srebotnjak in Renato Salecl, če navedem samo nekaj ustvarjalcev.

→ V Argentino si prišla kot Slovenka, z leti pa si razvila posebno navezanost na to državo, njene ljudi, tango, vino in način življenja. Kaj ti je Argentina dala – poklicno in osebno?

Argentina mi je dala izjemno bogato življenjsko in poklicno izkušnjo. Na profesionalni ravni mi je omogočila, da sem se soočila s številnimi novimi izzivi, razvila večjo prilagodljivost in razumevanje medkulturnega dialoga. Delo v tako živahnem in večplastnem okolju me je naučilo tudi potrpežljivosti, iznajdljivosti in odprtosti.

Na osebni ravni pa me je Argentina osvojila s svojo toplino in strastjo do življenja. Ljudje so me sprejeli z izjemno srčnostjo, ob kateri sem se počutila domače, čeprav daleč od doma. Tango me je naučil prisotnosti v trenutku, izostril zavest o minljivosti in pomenu uživanja v drobnih trenutkih. Argentina mi je dala tudi drugačen pogled na življenje – bolj sproščen, a hkrati poln čustev, me utrdila v vztrajnosti in me seveda obdarila z nepozabnimi prijateljstvi.

→ Slovenska skupnost v Argentini je ena največjih in najbolj dejavnih v tujini. Kako vidiš njeno vlogo danes – pri ohranjanju slovenske identitete in hkratni globoki vpetosti v argentinsko družbo?

Slovenska skupnost v Argentini ima izjemno pomembno in hkrati zelo zanimivo dvojno vlogo. Po eni strani ostaja trdno zasidrana v ohranjanju slovenske identitete – jezika, kulture, običajev in zgodovinskega spomina. To se kaže v delovanju številnih društev, šol in kulturnih združenj, ki že desetletja skrbijo, da se slovenska beseda in zavest prenašata na mlajše generacije.

Po drugi strani pa je ta skupnost globoko vpeta v argentinsko družbo. Njeni člani so aktivni na najrazličnejših področjih – od gospodarstva in znanosti do umetnosti in javnega življenja – ter pomembno prispevajo k razvoju države, ki je postala njihov dom. Prav ta sposobnost prepletanja dveh identitet je ena od pomembnejših vrednosti skupnosti: biti hkrati zvest svojim koreninam in odprt do okolja, v katerem živiš.

Menim, da slovenska skupnost v Argentini danes predstavlja most med državama – ne le v simbolnem, ampak tudi v zelo konkretnem smislu. S svojim delovanjem ohranja živ stik s Slovenijo, obenem pa prispeva k medsebojnemu razumevanju, sodelovanju in prijateljstvu med obema narodoma.

→ Ob slovesu – kakšno sporočilo bi rada namenila slovenski skupnosti v Argentini, ki te ni spoznala le kot diplomatko, temveč tudi preprosto kot Majo?

Ob slovesu bi se slovenski skupnosti v Argentini predvsem rada zahvalila. Hvala za toplino, sprejemanje in občutek doma, ki ste mi ga dali od prvega dne. To bom nosila s seboj za vedno.

Občudujem vašo predanost pri ohranjanju slovenskih korenin. To, kar gradite med generacijami, ni samoumevno – je dragoceno in navdihujoče. Prav zaradi vas Slovenija tukaj živi na poseben, iskren način.

Želim si, da bi še naprej negovali to povezanost, ponos in skupnostni duh ter ostali most med državama, ki ju združujeta zgodovina in srce. Posebej bi rada poudarila pomen mladih. Prav oni so ključ do prihodnosti skupnosti – zato je pomembno, da jih spodbujamo k aktivnemu vključevanju, k učenju jezika, sodelovanju v društvih in kulturnih dejavnostih ter da jim damo prostor, da soustvarjajo vsebino in prinesejo nove ideje. Mladi niso le nadaljevanje tradicije, ampak tudi njena prenova.

→ Maja, zadnje vprašanje, ki ga mnogi (med prvimi tudi jaz) želijo vedeti … Misliš, da se boš vrnila?

Argentina je postala pomemben del mojega življenja, zato iskreno lahko rečem, da odhajam z občutkom, da del mene ostaja tukaj.

Ali se bom vrnila? Nikoli ne reci nikoli. V diplomaciji in življenju poti pogosto peljejo v nepričakovane smeri. Kar pa vem zagotovo je, da bom z Argentino ostala povezana in da se bom z veseljem vračala, kadar bo priložnost.

In če za konec povzamem eno od najbolj znanih idej iz tanga – vedno se vračamo k ljubezni – k ljudem, spominom, k tistemu, kar nas je zares zaznamovalo.

Así que… no es un adiós, es un hasta luego;)

Pogovarjal se je Tomi Kastelic