NAJVEČJA UJMA V ZGODOVINI SLOVENIJE

Slovenijo je pretekli teden doletela ena najhujših ujm v zgodovini. V dveh dneh je zapadla dvakratna količina padavin, ki so zapadle v lanskem poletju skupaj. Narava je pokazala svojo neverjetno moč, deroče reke so povzročile poplave in plazove. Rekordne padavine so bile posledica nadpovprečno toplega sredozemskega morja in hladnega zraka iz severa. Vlada je ocenila, da bo škoda rekordna. Žrtvam neurja poleg gasilcev, vojske in civilne zaščite pomagajo tudi Karitas ter nešteto število prostovoljcev.

Ko je ARSO (Agencija Republike Slovenije za okolje) opozorila, da se bližajo nevihte, si nihče ni predstavljal, da bo Slovenijo doletela najhujša ujma v 32-letni zgodovini. Skupna količina padavin je bila rekordna, v nekaterih krajih je v enem dnevu zapadlo več kot 250 litrov dežja na kvadratni meter. Padavine so bile posledice prihoda hladnega zraka ter južnega vetra, ki je iz morja v Slovenijo prinesel ogromne količine vlage, kar je povzročilo obilne padavine.

Zaradi neurja in poplav je umrlo vsaj 4 ljudi. Materialne škode so – po oceni vlade – rekordne. Slovenska Karitas je ocenila, da je zaradi poplav in plazov resneje poškodovanih več kot 4000 stanovanj in hiš. Vlada je obljubila, da bo poleg gmotne pomoči predstavila tudi zakonske spremembe, da bi pomoč do ljudi prišla najhitreje.«Država bi s tem zagotovila, da bo prevzela stroške intervencije in sanacije. Občine pa bi tako lahko ukrepale takoj«, je izjavil predsednik vlade Robert Golob.

Najhujši nalivi so se pojavili na Gorenjskem in Koroškem ter na območju Idrijskega, Škofjeloškega in Polhograjskega hribovja, ki so povzročili poplavni val Gradaščice, Poljanske Sore, Savinje, Meže in Kamniške Bistrice. Poplave so povzročile tudi narasle reke Drava, Sava in Mura. Posledice dežja, plazov in poplav trpijo številni Slovenci: poplavljena polja, uničeni pridelki, poplavljene ali uničene hiše. Pri evakuacijah so sodelovali gasilci, policija, slovenska vojska, civilna zaščita in prostovoljci.

Slovenski škofje so pozvali vse Slovence k solidarnosti preko slovenske Karitas, ki že zbira sredstva za pomoč najbolj ogroženim. Slovenci so pokazali svojo solidarno plat, do izida te številke je samo preko Karitas bilo zbranih  1.564.631 evrov. Mnogi prostovoljci se zbirajo za pomoč pri obnovi domov in objektov, ki so bili prizadeti v neurju. 

V Slovenijo je prihitela predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in obljubila visok paket sredstev za odpravljanje posledic poplav. Tudi papež Frančišek je pokazal, da je blizu žrtvam poplav. Izjavil je, da moli za žrtve in izraža duhovno bližino njihovim družinam in vsem, ki trpijo zaradi teh nesreč, obenem pa se je zahvalil vsem, ki prizadetim nudijo pomoč, še posebej prostovoljcem.

Vlada je ponedeljek, 14. avgusta, razglasila za Dan solidarnosti in dela prost dan, da lahko vsak Slovenec solidarno pomaga bližnjemu v stiski. Do sedaj je delalo že več kot 22.000 prostovoljcev. Martin Golob, priljubljeni župnik v Grosupljem je s skupino 35 prostovoljcev pomagal na Koroški. Za Družinio je izjavil: “ Bila je lepa šola za vse nas, da smo konkretno pristopili k ljudem. Nekaj dvorišč smo očistili z bagerjem, drugje smo z lopatami čistili mulj. Bili smo zelo pridni in zelo sem ponosen na te moje mlade, ki so res delali kot še nikoli.” Tudi “argentinski” Slovenci – predvsem mladi- so se organizirali in šli na prostovoljno delo po okolici Ljubljane in na Koroško.

Slovencem po svetu pa se priporočamo v molitev!


Poroča: Jože Jan


___


Slovenci v Argentini smo izrazili solidarnost z rojaki v stiski.



Besede ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona.



Na naše pismo se je odzval tudi škof dr. Anton Jamnik, odgovoren za Slovence v zamejstvu in po svetu.




Please follow and like us: