Papež Frančišek je 22. julija 2024  škofijo Santiago del Estero povzdignil v nadškofijo in za prvega nadškofa imenoval dosedanjega škofa v istem mestu, našega rojaka Vinka Bokaliča Igliča. Podelil mu je tudi naslov primasa Argentine. Premestitev primata v Santiago del Estero, kot poudarja Sveti oče, predstavlja gesto pozornosti do notranjosti države in do najstarejšega mesta v Argentini.

Običajno Vatikan podeljuje naslov primatske škofije naJstarejšemu škofijskemu sedežu, vendar pa v Argentini ta naslov prej ni bil podeljen Santiagu del Estero, ampak Buenos Airesu, ki je ta naziv prejel z odlokom svete konzistorialne kongregacije 29. januarja 1936. Glavni razlog za to je bil, da je bil Buenos Aires prvi nadškofijski sedež v Argentini, čeprav ni bila prva škofija na argentinskem ozemlju. Prva škofija, ustanovljena na ozemlju današnje Argentine, je bila škofija Tucumán, ki je obsegala obsežno območje severozahodne Argentine in imela sedež v Santiagu del Estero. Škofijo Tucumán je ustanovil papež sv. Pij V. leta 1570 in določil, da bo mesto Santiago del Estero njen škofijski sedež in njena katedrala prva v državi. Škofija je imela svoj sedež v mestu Santiago del Estero do leta 1699, ko je bila preseljena v mesto Córdoba.

Voljo premestitve primatske nadškofije, ki jo danes uresničuje papež Frančišek, je že omenil, ko je bil še nadškof v Buenos Airesu, med obiskom v Santiagu del Estero leta 1999. Tedaj je opisal kot “krivico”, da Santiago del Estero ni priznan kot primatska škofija Argentine. To priznanje odraža zgodovinski pomen mesta Santiago del Estero v okviru cerkvene strukture in evangelizacije v Argentini.

Buenosaireški nadškof, msgr. Jorge Ignacio García Cuerva, in škof v Santiagu del Estero, msgr. Vinko Bokalič Iglič, sta podala skupno izjavo, s katero sta obvestila javnost o odločitvi papeža Frančiška, da prenese Primatski sedež Argentino v Santiago del Estero. Papeška bula, ki prepisuje ta prenos, bo izvedena v Buenos Airesu v nedeljo, 25. avgusta, in v Santiagu del Estero v soboto, 7. septembra.

V izjavi sta škofa objavila: “Kot pastirja Cerkve v Buenos Airesu in Santiagu del Estero želiva z vami deliti ta poseben trenutek v življenju naših škofijskih skupnosti. Sveti oče Frančišek je, z namenom pomembne poprave v cerkveni zgodovini naše domovine, odločil, da bo Primatski sedež Argentine prenesen v Santiago del Estero, častni naslov, ki ga je od leta 1936 do danes nosil Buenos Aires.

Razumeva, da je to v prvi vrsti častni naslov, rezerviran za prvo škofijo na določenem nacionalnem ozemlju, ki ne prinaša nobene jurisdikcijske spremembe v cerkveni organizaciji Argentine (prim. kanon 438 Zakonika cerkvenega prava).

Kot vaša škofa vas vabiva, da to papeževo odločitev sprejmete z globokim veseljem v resnici, ki nas vedno osvobaja. Hkrati je to povabilo k celovitemu pogledu na državno ozemlje z obnovljenim zveznim namenom, tudi znotraj cerkvene strukture.

Santiago del Estero, ki je stoletja nosil slavni naziv “Mati mest” in bil izbran za središče širjenja evangelija, je tudi “Mati škofij” v Argentini; zato je več kot dovolj razlogov, da ga častimo kot Primatsko.

Z naklonjenostjo vas blagoslavljava in prosiva, da bi nas Presveta Devica Marija vodila, da skupaj začnemo to novo pot, ki se odpira za Cerkev v naši državi.”

Vinko Bokalič Iglič se je rodil 11. junija 1952 v Buenos Airesu, staršema Vinku (rojenemu v Mengšu) in Pavli Iglič (rojeni v Brdu pri Lukovici) ki sta v Argentino prišla leta 1949. Osnovno šolo je obiskoval pri šolskih sestrah v Lanusu, srednjo šolo pa pri lazaristih v Escobarju pri Buenos Airesu. K lazaristom je vstopil 1. marca leta 1970, zaobljube je izrekel 5. junija 1976. Študij filozofije je opravil pri jezuitih, teologijo pa je dokončal na katoliški univerzi (UCA) v Buenos Airesu. V duhovnika je bil posvečen 1. aprila 1978. Novo mašo je obhajal v slovenski vasi v Lanusu skupaj z bratom Jožetom, ki je bil posvečen deset mesecev pred tem v Ljubljani. 

Prva leta duhovništva je posvetil pastorali mladih. Več let (od 1983 do 1990, od 1997 do 2000) je bil vzgojitelj bogoslovcev, med letoma 1991 in 1994 je bil župnik župnije Brezmadežne s čudodelno svetinjo, od 1994 do 1997 župnik v mestu Cordoba ter na misijonski župniji v mestu Goya, provinca Corrientes. Od leta 2008 se je posvečal ljudskim misijonom.

Znotraj Misijonske družbe lazaristov je opravljal službo ravnatelja notranjega semenišča v letih 1987-1990 in 1997-2000, provincialnega svetovalca 1987-1993 in 1997-2003 ter vizitatorja-provinciala argentinske province (2003-2009). Pred imenovanjem za pomožnega škofa v Buenos Airesu je bil kaplan v svetišču Brezmadežne s Čudodelno svetinjo v Buenos Airesu.

Za pomožnega škofa v Buenos Airesu ga je leta 2010 imenoval papež Benedikt XVI., papež Frančišek pa ga je leta 2013 imenoval za voditelja škofije Santiago del Estero, ki se nahaja v severozahodnem delu osrednje Argentine. S tem je takrat postal sosed drugih dveh škofov slovenskega porekla: škofa Lojzeta Urbanča, ki vodi škofijo s sedežem v bližnji Catamarci, in nadškofa Andreja Stanovnika v Corrientesu.

Čestitamo novoimenovanemu nadškofu in primasu argentinske Cerkve in mu želimo mnogo božjega blagoslova in Marijinega varstva.