Pedro Opeka, »apostol smetiščarjev in brezdomcev« z Madagaskarja je po osmih letih znova obiskal Slovenijo. Ob prihodu na brniško letališče je izjavil, da smo Slovenci majhni po številu, vendar veliki po srcu. »Vsakokrat, ko pridem v Slovenijo, domovino svojih staršev in tudi svojo domovino, je to zame pravo doživetje, polno veselja,« je dejal.
V Sloveniji in na avstrijskem Koroškem se je Pedro Opeka mudil od 1. do 6. decembra. Pedro je eden od 42 slovenskih misijonarjev, ki delujejo 28 različnih državah na petih kontinentih sveta. Večkratni nominiranec za Nobelovo nagrado za mir je s svojo ponižnostjo, ljubeznivostjo in prisrčnostjo pričeval v treh osrednjih srečanjih: Maša z nagovorom v cerkvi Marijinega oznanjenja na ljubljanskem Tromostovju (z neposrednim radijskim prenosom prek Radia Ognjišče in Radia Slovenija), maša z nagovorom v mariborski stolnici in javno pričevanje z glasbenimi gosti v športni dvorani Medvode.
Srečanja z misijonarjem so bila tudi v Celju in Velikih Laščah, Pedro pa je obiskal tudi slovenske škofe, predsednico Slovenije, ministrico za zunanje zadeve republike Slovenije in dijake zavoda sv. Stanislava. Tik pred odhodom je imel tudi srečanje z novinarji slovenskih medijev.
Misli in pričevanja misijonarja Opeke:
• »Argentinci čustev ne skrivamo.« (Na srečanju z novinarji slovenskih medijskih hiš, 5. decembra 2023)
• »Bog ne daj, da bi vera v narodu, iz katerega izhajamo slovenski misijonarji, usahnila in postala mlačna. Starši, posredujte vašo vero otrokom. Brez vere smo prazni. Naj nas potrošniška družba ne uspava. Naj živi vera v vsakem izmed nas! Živimo Jezusa v naših družinah, tam, kjer delamo, pa tudi v naših župnijah.« (v frančiškanski cerkvi Marijinega oznanjenja na tromostovju v Ljubljani, 3. decembra 2023)
• »Ne pozabite malgaškega pregovora, ki pravi: “Duh naredi človeka.” Skupaj gradimo bolj pravičen in solidaren svet, kjer bi vsak otrok imel svoj prostor in dostojanstvo. Skupaj utrdimo vero v Jezusa, ki je odrešenik in brat vseh ljudi na svetu. Kjer koli živimo, prinašajmo luč in upanje. Korajža velja.« (napisal v knjigo gostov – zavod sv. Stanislava, 4. decembra 2023)
• »Med Evropo in Slovenijo ter Madagaskarjem ni primerjave. Tukaj imate vodo, se lahko kopate, lahko pijete, kamor se usedete, dobite kavo, čaj, pecivo. Tam ne dobite ničesar. Tam je samo lepa beseda dobrodošlice. In kljub temu na obeh krajih potrebujemo veselje. Moramo imeti en cilj in ta cilj je, da se počutimo veseli in srečni tam, kjer smo. To sem doživel zdaj v Sloveniji in se Bogu zahvaljujem za ta obisk. Kot bi bil nekje v raju, v raju z dobrimi ljudmi, nasmejanimi ljudmi.« (Na srečanju z novinarji slovenskih medijskih hiš, 5. decembra 2023)
• »Na Madagaskar sem prišel zaradi enega človeka – Jezusa. On je dal življenje za svoje brate in sestre, on je govoril resnico in to tudi živel. Hotel sem ga posnemati in ga iščem že pol stoletja. Našel sem ga med najbolj revnimi otroci na smetišču. On mi daje moč.« (Na srečanju z novinarji slovenskih medijskih hiš, 5. decembra 2023)
• »Prihajam iz sveta, kjer se ljudje preživljajo iz dneva v dan. To se ne da povedati. Že toliko let na Madagaskarju je zame včasih skrivnost. Svet, ki je tako reven, ampak bogat v njihovem medsebojnem življenju; kako si znajo pomagati, so skromni in veseli. Sam denar nikdar ne prinaša sreče.« (sv. Jožef v Celju, 1. decembra 2023)
• »Kjer se otroci učijo, tam je prihodnost. Kjer so otroci spoštovani, se tudi oni učijo spoštovanja. Vsak otrok je roža. Dobili smo jih na smetišču in te rože danes rastejo, so bodočnost Madagaskarja.« (Osrednje pričevanje v Medvodah, 4. decembra 2023)
• Sreča je v srcu. Ne na banki, ne v denarju. (Na srečanju z novinarji slovenskih medijskih hiš, 5. decembra 2023)
• »Če bi vedel, da bo združenje Akamasoa po 34 letih preraslo v ljudstvo 30.000 ljudi, bi zbežal z Madagaskarja, ampak Božja previdnost daje vsak dan, vsak teden, vsak mesec, vsako leto novih moči. Ob odhodu na sedanje potovanje sem preštel študente v naših šolah, 19.589, od teh 11.500, ki vsak dan jedo v naši Akamasoi. Kdo da ta denar zanje? Slovenija, Slovenci, nobena velika ustanova. Hvala lepa, Slovenija!« Vendar ni denar naredil Akamasoo, bili so ljubezen, vera, zaupanje v ljudi«. (sv. Jožef v Celju, 1. decembra 2023)
• »Sužnji smo materialnih dobrin, ki bi nam morale pomagati, da bi bili bolj veseli, povezani, gre pa vsak zase. Da si srečen, se moraš srečati s sočlovekom.« (Na srečanju z novinarji slovenskih medijskih hiš, 5. decembra 2023)
• »Slovenski škofje, ki so me lepo sprejeli, so me vprašali, kako vidim slovensko Cerkev. Dejal sem: je še živa, ima zdrave korenine, le manj mladine in otrok je. Naredite nekaj, da bo maša bolj vesela, da bodo ljudje bolj peli, bolj sodelovali pri mašah. Ljudsko petje daje moč. Ko na Madagaskarju 10 tisoč ljudi poje, je taka moč, da turisti z vsega sveta jokajo od ganjenosti. Revni in lačni otroci pojejo na vso moč. Veliko je vere, je pa treba tudi na zunaj izražati naše veselje. » (Na srečanju z novinarji slovenskih medijskih hiš, 5. decembra 2023)
• »Ljudsko petje povezuje, daje moč, veselje, domov greš vesel, ker si pel, bil z drugimi srečen. Zato sem prosil, naj zapojejo. Zapeli so tri ljudske pesmi, vsa cerkev se je vključila in bila res kot ena družina.« (Na srečanju z novinarji slovenskih medijskih hiš, 5. decembra 2023)
• »Na koncu je nastalo takšno vzdušje, da so kar navalili name. Kot bi bil na Madagaskarju! Takšno vzdušje, takšno veselje otrok … To se pravi, da so otroci po vsem svetu dobri, odprti in čutijo, kaj je avtentično. Hvala otrokom, ki so me bili tako veseli.« (na srečanju s 1.700 učenci in dijaki zavoda sv. Stanislava, 4. decembra 2023)
• »Naj vstanem, ker ko se govori o spravi, je zelo pomembno. Sem sin Slovencev, rojen izven Slovenije, daleč na južni polobli. Moji starši so bežali iz Slovenije, izgubili so dobro ime. Moj oče in mati sta Slovenca, tudi jaz sem Slovenec po rodu. Kar zadeva spravo: že 78 let je nismo zmogli ozdraviti. Mislim, da je prišel čas, da se Slovenija, vsi Slovenci spravijo. Manjkajo mi besede, da bi povedal, kar čutim v srcu. Ko človek reče sprava, pomeni, da je bil spor. Bili so ljudje, ki so bili krivično ubiti, in to mladi. Tudi moja stara mama, kaj je bila kriva, da so jo ubili na Teharjah, sestro mojega očeta, staro 22 let, so tudi tam ubili. Takrat človeške pravice niso bile spoštovane. Rodil sem se leta 1948 in imel sem šest mesecev, ko so Združeni narodi razglasili človekove pravice, da smo vsi ljudje svobodni in enakopravni. Od takrat naprej bi moralo biti konec vseh ideologij in diktatur. Biti moramo uvidevni, razumni, moramo spoštovati različnost v vsakem človeku. Nihče drugemu ne sme ničesar vsiljevati, najsi bo ideologija, vera, se ne vsiljuje. Resnica pride sama po sebi v srce človeka, ki želi živeti po resnici. Jezus je rekel, da nas bo samo resnica osvobodila. Resnica se čuti, se živi. Resnica obrodi dobre sadove, ljudi združuje, se čutimo prijatelje.
Do sprave moramo priti. Po številu nas je Slovencev tako malo, ne smemo biti sprti.«
(Na srečanju z novinarji slovenskih medijskih hiš, 5. decembra 2023)
• »Moramo delati za mir in ko je vojna, je maščevanje, kot je zdaj v Izraelu. Maščevanje povzroča novo nasilje in še hujše nasilje. Tega ne bi smelo biti. Vse te vojne so poraz človeštva. Imamo več denarja, boljši standard, a v medsebojnem spoštovanju nismo šli naprej.« (Na srečanju z novinarji slovenskih medijskih hiš, 5. decembra 2023)
Pripravil: Jože Jan
Viri: Družina, Ognjišče, Domovina.si, Nova24tv.si, siol.net, N1info.si, Vecer.com, Demokracija.si
