Veselo presenečeni smo bili ob sporočilu: Ljoba Jenče nas bo ponovno obiskala v Mendozi.
Obudil se nam je spomin na lepe trenutke ob uživanju naših starih ljudskih pesmi, pripovedk in nepozabnega Ljobinega glasu. Spomnili smo se njenega edinstvenega čuta ljubeznivosti za navduševanje otrok, mladostnikov in tudi starejših.
Letos Slovenija aktivno sodeluje pri programu 2018 – EVROPSKO LETO KULTURNE DEDIŠČINE. Ljoba Jenče, samostojna umetnica, že 30 let raziskuje, zbira in predstavlja naravno in kulturno dediščino Slovenije, in to prenaša na mladi rod.
Ob tem obisku je Društvo Slovencev v Mendozi z veseljem sodelovali pri pripravi večih nastopov in srečanj.
V soboto, 22. septembra, so jo otroci Slovenskega šolskega tečaja sv. Cirila in Metoda pričakali z nekaterimi starši in učiteljicami. Pričela je skupna delavnica. Rezka Novak je pomagala in, kolikor je bilo potrebno, prestavila Ljobine pravljice in skupno delo. Otroci so navdušeno poslušali, sledili in peli z gospo Ljobo. Ena ura in pol je kar prehitro minila. Sledila je skupna malica. Prav gotovo se bodo šolarji snidenja spominjali in še vnaprej navdušeni prepevali slovenske pesmi. Ljobin prispevek je za našo slovensko šolo bistvenega pomena.
Proti večeru, ob 9. je pričel drugi nastop, jedro Ljobinega gostovanja v Argentini naslovljen: EVROPSKI ARHETIPI V SLOVENSKI LJUDSKI PESMI.
Od leta 2008 naprej, po podpisu konvencije z UNESCO, se Slovenija, posebno Ljoba Jenče posveča omenjenemu programu. V zatemnjeni dvorani je pričel Koncert »O, moja lepa Vida«. Slike in besedila, prikazana na velikem ekranu je Ljoba Jenče zapela s svojim očarljivim glasom. »Na današnjem prostoru avtocestnega križa so se skozi zgodovino do tu pretakali štirje kulturni tokovi in sicer germanski na severu, ugrofinski in vzhodno slovanski na vzhodu, južnoslovanski na jugu in romanski na zahodu. Arhetipi kot prapodobe kolektivnega nezavednega, so se skozi stoletja vtisnili v ustno izročilo in se na nenavaden način ohranili do današnjega dne, kot da prebivajo v vsakem izmed nas in oživljajo ob poslušanju preprostih pesmi, ki so jih ljudje peli iz roda v rod. O spečem kralju, o v sod zaprti smrti, o rožah in svetih gorah, kakor o tehtanju naših dobrih del in ravnovesju sveta. Poleg arhetipov v tematikah pa zasijejo melodike, ki so po različnih pokrajinah različne, kot je raznolika, bogata in prelepa tudi slovenska pokrajina«. (L.J.)
»Nocoj sem slišal besede , ki smo jih uporabljali ob sejanju, puljenju, sušenju, tretju in pripravljanju tkanine iz modrega lanu, ko sem bil še otrok«, je dejal starejši rojak. Obuditi slične spomine po 80 letih je res ljubeznivo in nepozabno doživetje.
Sledil je dokumentarni film o Cerkniškem jezeru »Zadnji čoln« .
»Vpogled v življenje največjega presihajočega jezera na svetu, ki se čudežno spreminja in pojavlja skozi letne čase skozi deževne in sušne dobe. Jezero leži v srcu kraškega sveta, v katerem je nastal pravi labirint jam in kraških pojavov. Cerkniško jezero nudi zavetje več kot 200 vrstam ptic, ki tu gnezdijo ali si samo odpočijejo v preletu iz severnih dežel na poti v Afriko in nazaj. Človek se je temu čudežnemu naravnemu pojavu izginjanja vode prilagodil in si naredil poseben čoln drevak, ki ga je izdolbil iz jelke, s katerim lahko pluje po plitvinah poplavljenih travnikov. V sušni dobi pa travnike pokosi in nahrani svojo živino; ob presihanju pa rešuje ribji živež za novo deževno dobo«. (L.J.)
Ogledali smo si razstavljeni lan, cvetje, kamenčke in še mnogo zanimivosti, ki jih je prinesla k nam umetnica Ljoba.
»V teh naših krajih so v srčnem stiku z naravo razvili trdne korenine, ki jih ob poslušanju starega načina petja začutimo v globinah spomina«, tako je zapisala Ljoba Jenče in nadaljevala: »Varovanje čudeža narave in edinstvenosti izročila pred uničenjem je naša etična zaveza prihodnjim rodovom«. S tem namenom je danes Ljobin dom HIŠA IZROČILA.
Tako nadaljuje svoje življenjsko poslanstvo.
Zadnji Ljobin nastop je bil posvečen argentinski javnosti v Escuela del Magisterio de la Universidad Nacional de Cuyo, v kateri že vrsto let delujejo kar trije dekliški zbori.
V ponedeljek, 24. septembra popoldan, je Ljoba Jenče opravila s skupino višje stopnje 35 deklet, s pevovodji in profesorji, delavnico – work shop: »LOS ARQUETIPOS DE LA CANCIÓN POPULAR ESLOVENA. Prof. Cvetka Grintal Bajuk je predstavila gostjo iz Slovenije in občasno prevajala. Občudovanja vredno in z ganljivo pozornostjo je vsa dvorana sledila celotnemu procesu. Vse navzoče je Ljoba prepeljala s pesmijo in rajanjem v belokranjski kolo. Navdušeni in srečni so dosegli zapeti večglasno slovensko pesem. Hvaležni za ta slovenski doprinos so ji zapeli argentinsko – aymará folklorno pesem. Ta poklon jo je globoko prevzel.
Gostovanje Ljobe Jenče so podprli in organizirali: Veleposlaništvo Republike Slovenije v Buenos Airesu, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Urad Slovenske Vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Društvo Slovencev v Mendozi.
Odbor Društva Slovencev, vsi rojaki in prijatelji, ter Escuela de Magisterio izražajo zahvalo organizatorjem in posebno Ljobi Jenče za vsa doživetja, ki nam jih je umetnica posredovala ob gostovanju med nami.
Ljoba, srečno do prihodnjega obiska!
Božidar Bajuk
