Nedelja, 27. junija 2021, je bila za mendoške rojake izredno vesela nedelja. Ob 10. smo se zbrali v Slovenskem domu na slovesni proslavi 30. obletnice ustanovitve naše samostojne Slovenije!
Pričeli smo s sv. mašo v zahvalo za zgodovinsko pomoč in končno uslišanje tisočletne želje po osamosvojitvi našega naroda. Prišlo je mnogo mladih družin s številnimi otroki. Organizacijo, poleg našega društvenega odbora, so prevzeli tudi starši in učiteljice šole sv. Cirila in Metoda. Pripravili so praznični zajtrk s slovenskim pecivom. Nekateri so pecivo odnesli s seboj in tako nadaljevali veselje z drugimi člani svojih družino, ki so zaradi pandemije ostali doma.
Po odmoru je pričel kulturni del proslave. »Pozdravljena Slovenija, pozdravljena kot mati!… Pozdravljena, pozdravljena včeraj, danes in jutri!« – je recitiral Fric Šmon. Poezija Toneta Kuntnerja je lep izraz naših čustev do matere Domovine. Emiliano Nemanič, s sodelovanjem Miri Šenk pri prevajanju, nam je orisal potek naše zgodovine do osamosvojitve.
.
.
S spremljavo Kuntnerjevega pozdrava v španščini, ki ga je povezovala Zofija Štumberger, smo sprejeli naši dve zastavi, nosila sta jih Fredi Plath v slovenski narodni noši in Franci Šmon v argentinski, ter zapeli obe himni.
Sledile so besede inž. Dušana Engelmana. Med drugim je poudaril: »Slovenija je zdaj mlada Republika, ki gleda v svet in je integrirana v Evropsko skupnost ter prikazuje vse naše vrednote, oblikovane skozi 1500 let… Vrednote odgovornosti, solidarnosti, volje, poštenosti… občutek svobode, želje svobode, ki je nas in naše starše in stare starše pripeljala v to radodarno Argentino.” Zaključil je z verzi Prešernove Zdravljice: Žive naj vsi naródi, ki hrepené dočakat´dan…
.
.
Nato je Marjan, vnuk Staneta Grebenca prebral dopis, ki je bil predstavljen na natečaju »Kje sem pa jaz bil leta 1991?«. To so doživetja njegovega starega očeta, ki je leta 1991 zastopal Društvo Slovencev v Mendozi na ustanovitvi Svetovnega Slovenskega Kongresa v Ljubljani. Z ženo Marijo Bajda ter dvema sorodnikoma, sta doživela potek vseh priprav in zborovanj ter 27. junija v Cankarjevem domu, z vsemi voditelji prisostovala in nazdravila SLOVENSKI DRŽAVI! Po tolikih odločilnih dogodkih je bilo srečanje enkratno doživetje. Zvečer ga je svak obvestil o bombardiranju Jugoslovanske armade okoli vasi Krvavec, kjer bi naslednje jutro nadaljevali obisk sorodnikov. Svetoval jim je tudi nekaj dnevno potovanje v Avstrijo. »Po 46 letih po cesti skozi Ljubeljski predor v Avstrijo.« Doživeli so ponovni beg. Po mnogih letih sta morala zopet prenočevati na Vetrinjskem polju, na istem «Kraju žalostnih spominov.« Spomin zadnjih pozdravov z bratom Janezom v slovo. Takrat so mnogi končavali svoje poslanstvo. Darovali svoje življenje za domovino. Bog je sprejel njih daritev in jim naklonil krono mučeništva. To mučeništvo je Bog spremenil v blagoslov…« Stane Grebenc je zaključil: »Hočemo biti svoj gospodar na svoji zemlji. Po tisočih letih je slovenski vladar sédel na Gosposvetski prestol, simbol slovenstva. To slovensko samostojnost v teh dneh razglašamo vsemu svetu. ŽIVELA SLOVENIJA!«
Nato je inž. Jože Šmon, takratni predsednik Društva Slovencev v Mendozi, preko posnetka na ekranu predstavil intervju o svojih doživetjih pred, med in po 25. juniju 1991. Leta 1988 je bil obiskal domovino. Maja meseca bil na Kongresnem trgu, zajela ga je manifestacija po aretaciji treh časnikarjev, eden je bil Janez Janša, sedanji predsednik slovenske vlade. Od tistega dogodka je vestno sledil poteku dogodkov v Sloveniji. V Mendozi je društvo zbralo nad 500 podpisov za plebiscit odpovedi Jugoslaviji in v podporo pripadnosti novi Sloveniji.
Takoj po osamosvojitvi Slovenske države, 25. junija 1991, je v centru mesta Mendoza slovenska skupnost organizirala manifestacije in predstavila argentinskemu narodu našo doseženo željo in prošnjo za priznanje samostojnosti Republike Slovenije. Eno leto je društvo imelo svoj kotiček v Radio Nacional.
30. novembra 1991, pet mesecev po osamosvojitvi, je bil v Mendozi otvorjen Trg Republike Slovenije, prvi trg s tem imenom na svetu. 30. oktobra 1993 je ob obisku svojih rojakov ljubljanski škof Metod Pirih ta slovenski Trg tudi blagoslovil. Leto kasneje nas je obiskal takratni prvi predsednik vlade, g. Lojze Peterle, in s veseljem spoznal vse, kar smo rojaki doprinesli k osamosvojitvi nove Republike Slovenije. Jože Šmon je na te proslavi želel vsem prijateljem naj Slovenija ostane samostojna na mnoga leta. »BOG TE ŽIVI SLOVENIJA!«
V slovenski narodni noši je pristopila pred navzoče Valentina Šmon, trinajstletna deklica, bivša učenka naše šole in prebrala v španščini svoj doprinos natečaju »Kaj mi pomeni Slovenija?« Prejela je od Zedinjene Slovenije prvo nagrado za predstavljeno besedo. Po prelepem ustvarjalnem doživetju ob svoji bogati fantaziji je predstavila, kako bi ob obisku Slovenije bila »priča občutkom po katerih hrepeni vsako slovensko srce«.
.
.
Kot zadnji del proslave so številni učenci šole v narodnih nošah, z zastavicami v rokah zaplesali polko in pozdravili našo drago Slovenijo. Zapeli so »Vse najboljše za 30 rojstni dan!
Jure Štumberger
