Glasba je univerzalni jezik, ki pomaga ohranjati in prenašati kulturno izročilo vsake skupnosti ter povezuje ljudi različnih kultur preko melodij, ritma, zvoka, tradicionalnih glasbil. 

V soboto, 14. septembra, sta Slovenski pevski zbor San Martín in Slovenski dom San Martín pripravila Mednarodno zborovsko srečanje; glasba nas je popeljala na izmišljeno potovanje v Slovenijo, Hrvaško in Nemčijo – navezali smo stike, spoznali bogastvo in pestrost izvajanih del, ki opisujejo življenje, zgodbe, sanje človeka v domačem okolju.  

Za začetek, seveda, dobrodošlica in pozdravi! Matjaž Filipič je vsako skupino predstavil in omenil posebne značilnosti. 

Prvi postanek na poti. Pevski zbor San Martín je odprl večer pod vodstvom Ariane Žigart, ki je izbrala Večerni Ave (A. Foerster), Resonet in laudibus (J. Gallus, mlajši pevci), Naša pesem (A. Nagele), Slovenija (A. Krajnc), Ob bistrem potoku je mlin (slovenska ljudska, Prir. Tadeja Vulc), Glasba naj objame te (Katja Gruber). Publika je pozorno poslušala, razvilo se je sproščeno vzdušje. 

Drugi postanek. Dalmatinska klapa je vrsta tradicionalnega a cappella petja, ki izhaja iz juga Hrvaške. Beseda klapa v prevodu pomeni »skupina prijateljev« in ima svoje korenine v primorskem cerkvenem petju. Besedila pogosto opevajo ljubezen, naravo, domovino, izgubo, hrepenenje. Pomembno je poudariti, da niso več rezervirane samo za moške – pridružile so se jim ženske in tako so se ustvarile celo mešane in ženske klape. Leta 2012 je UNESCO klapsko petje razglasil za nesnovno kulturno dediščino človeštva. 

Na sceno je stopila Klapa BA, moška zasedba z več kot 25-letnim neprekinjenim delovanjem. Pojavila se je na raznih odrih znotraj in zunaj hrvaške skupnosti v Argentini, pa tudi v tujih državah: Čile, Urugvaj, Hrvaška, Nemčija, ZDA; sedaj jo vodi Marko Frkovič. Uglašeni, čisti glasovi so nas prevzeli ter ponesli v oddaljene čase in kraje; občinstvo je vsako pesem nagradilo z navdušenim aplavzom. 

Fantom so sledila dekleta. Klapa Valovi je nastala leta 2001; članice spadajo v drugo in tretjo generacijo potomcev hrvaških izseljencev. Nastopile so na številnih prireditvah, koncertih in zborovskih srečanjih. Posnele so tri zgoščenke, eno v živo in druge v studiu (2012, 2015 in 2023); bile so so-organizatorke »1. mednarodnega srečanja klap v Argentini« (2017); v letu 2018 so dobile priznanje za življenjsko delo od takratne predsednice Republike Hrvaške Kolinde Grabar-Kitarović; leta 2019 so se odpravile na turnejo osmih koncertov po hrvaških mestih; leta 2022 so bile povabljene na otvoritev »6. srečanja hrvaške diaspore v Južni Ameriki« v Asunción, Paragvaj; leta 2023 so se udeležile »2. srečanja klap hrvaškega izseljenstva 2023«, ki je potekalo v Hrvaškem narodnem gledališču (HNK) v Zagrebu, nato pa naprej v Samobor, Pulj, Krk in Rab. Letos so se odzvale vabilu na »Croatian Fest 2024« v mestu New Orleans, Louisiana, ZDA. Jasni in melodični glasovi so vzbudili prijetna čustva. Vsi so znova vsako pesem nagradili z navdušenim aplavzom.

Tretji postanek. Posaunenchor je skupek glasbenikov, ki igrajo na trobila: rog, trobenta, pozavna ali trombon, tuba. Prvotno so bili ti ansambli zasnovani za spremljavo verskih obredov; v Nemčiji ima skoraj vsaka župnija Protestantske cerkve svojega. 

Posaunenchor Villa Ballester je grupa nemških potomcev, ustanovljena leta 1964, ki deluje prostovoljno in brezplačno ter jo trenutno dirigira Siegfried Luschnat; sčasoma so dopolnili svoj religiozni repertoar z drugačnimi zvrsti skladb, ki so danes del kulturne in glasbene ponudbe v raznolikih okoliščinah. Prav tako nudijo zastonj tečaje za vsa trobila tistim, ki se jim želijo priključiti, ne glede na vero ali jezik. Slišati glasen zvok sijočih kovinskih glasbil je bilo povsem novo in zanimivo doživetje; še enkrat je polna dvorana vsako pesem nagradila z navdušenim aplavzom.

Zadnji postanek na poti domov. V imenu Pevskega zbora San Martín, ki je organiziral koncert, so nastopajoči prejeli darila za spomin in v zahvalo. Na koncu sporeda je vse nas združilo dejstvo, da smo Argentinci; ob krepkih akordih orkestra smo pevke, pevci, publika skupaj zapeli Zamba de mi esperanza. Bilo je izredno, nepozabno!    

Živahno druženje se je nadaljevalo; odbor Slovenskega doma San Martín je poskrbel za okusno domačo večerjo in slastno pecivo. 

Zaslužene čestitke in pohvala za uresničitev ideje, trud, prizadevanje, dodatno pomoč – Janez Filipič za sceno, Matija Medvešček za luči in zvok, Niki Štumberger in Damijan Jerman za fotografiranje, Regina Truden Leber in Brigi Leber ter pridna ekipa v kuhinji in za pultom.   

Mednarodno zborovsko srečanje je finančno podprla Republika Slovenija – Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.    

Marta J-Š