Na večer pred cvetno nedeljo, v soboto, 9. aprila ob 20. uri, bo v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši v mestu Buenos Aires Luka Debevec Mayer z glasbenimi prijatelji predstavil Meditirani koncert za veliki teden. Pogovarjali smo se z njim o namenih tega nastopa ter o bodočih nastopih, ki se bodo odvijali na istem kraju tekom tega leta. 

– Zakaj koncert tik pred začetkom velikega tedna? 

Glasbo po navadi radi poslušamo za razvedrilo. Glasba je pa tudi meditacija. Seveda, odvisno katera glasba. Sv. Hildegarda, benediktinska sestra, skladateljica, pisateljica, znanstvenica, zdravnica, filozofinja in še marsikaj je že v XII. stoletju rekla, da je glasba božja govorica. Morda v tišini srca in preko glasbe, ki govori o Bogu odkrijemo zvočnost Njegovih odrešenjskih dejanj, na katere se pripravljamo v postnem času, ki pa obenem dosežejo svoj višek v podoživljanju dogodkov velikega tedna, to se pravi, Jezusove smrti in vstajenja za naše odrešenje. 

Izredna možnost za glasbenike in za poslušalce, da se ponotranjimo in morda celo odkrijemo, kaj nam pomeni ta čas, ki naj bi nas klical k izboljšanju naših življenjskih možnosti, k spreobrnenju. 

– Morda ne meniš, da je namen 90. minutne meditacije preko glasbe, skoraj več kot ambiciozna zamisel? 

Morda res. Ni tako enostavno strniti v uro in pol vse namene oz. težnje in duhovna iskanja posameznikov, ki se bodo približali. Prepričan pa sem, da nas glasba, ki govori o božjih skrivnostih, lahko vodi do zavesti, da se nas Bog dotika s svojo dobrotno odrešenjsko roko preko vsakega izdanega zvoka. 

– Ko sva že pri zvokih….poleg tvojega glasu, kdo nas bo še glasbeno nagovarjal? 

Petju se bosta tokrat pridružila orkestrski ansambel godal ter orgle. Vse izvajane pesmi so posebno prirejene za to priložnost.

– Kakšen in kolikšen program si izbral in zakaj dodajaš koncertu naziv “meditirani”? 

Namen koncerta ni v samem bistvu estetsko dojemanje glasbe, pač pa predvsem poziv k trenutkom molitve. Morda nas meditacija o melodijah in besedilih pesmi privede do tenkočutnejšega dojemanja življenjskih skrivnosti. 

Izbranih pesmi je štirinajst. Kot so istoštevilne postaje križevega pota, ki bodo vmes imenovane v opomin in spomin. Torej, vsaka postaja bo ponazorjena z eno pesmijo. 

Pesmi so povzete iz slovenske cerkvene zakladnice, ki je izjemno bogata, ter skladateljev tako imenovane klasične glasbe, večina katerih je imela izreden posluh tudi za sakralno tematiko, ker so doživljali Boga in lastni talent, ki jim ga je On podaril, kot sestavni del ustvarjalnosti. Torej, dojemali so glasbo kot presežno izražanje. 

– Kaj lahko poveš o priredbah in izvajalcih? 

O sebi, da prav posebno rad posvečam čas zamislim oz. načrtovanju za glasbo, ki je sakralnega značaja. Zdi se mi, da se ob tem, ko počastimo Boga tudi s petjem, na nek način lahko znajdemo še malo bližje Njemu, ga dojemamo preko “milostnega spleta” (v tehnoloških časih ni tako slabo biti na takšnem spletnem valu, a ne?) 

Diego Licciardi je tudi tokrat zvest in neutrudljiv sestavni del. Ne samo, ker zamisel spremlja v polnosti, ampak ker z več kot pridnostjo in natančnim poznavanjem skladanja prireja za inštrumente in tudi za glas, skoraj vse, kar izvajamo. To ni enostavno delo. Za vse to je potrebnih mnogo ur dela. Večkrat to delo opravljava skupno, seveda tudi posamezno; predvsem pa v smiselnem načrtovanju iskanja, skladb in celo zvočnih možnosti. Inštrumentalisti že vrsto let spremljajo to delo in so sami člani vodilnih mladinskih orkestrov v Buenos Airesu. Mislim, da ni odveč če povem, da so tako program kot  skupina izvajalcev prav posebno izbrani za to priložnost. 

– Kaj ti pomeni cerkev Marije Pomagaj kot prostor, kjer boš oz. boste nastopali in delili glasbo za veliki teden? 

Tokrat sem dodatno poudaril še to, da se zberemo pod križem g.  Ivana Bukovca, ker želim, da se spomnimo umetnika, ki je izrezljal največji znak naše vere z namenom, da bi vsak, ki bi pred njim postal s pogledom Nanj, prebudil v sebi kanček prepričanja in spoznanja, da nas je izbral kot Oče za svoje otroke. Zato bo tudi vsak bodoči koncert, ki se bodo vrstili skozi leto, posvečen še drugim, ki so umetniško ozaljšali našo cerkev. Cerkev, ki pod varstvom Marije Pomagaj druži Slovence v Argentini. V tej cerkvi sem vrsto let prepeval v zboru Gallus, ki je bil sestavni liturgični organ. Nepozabni in hvaležni občutki me navdajajo. 

– Naznanjaš bodoče koncerte, kdaj se bodo vršili?

Hvaležen sem /smo slovenskemu dušnemu pastirstvu, da nas je sprejelo “v svoje varstvo”  in podprlo idejo za te meditirane koncerte. Smisel le-teh je znova poudariti, prav preko glasbe, določene cerkvene čase, kot sta postni in adventni čas, šmarnični Marijin mesec maj v povezavi z obhajanjem lujanskega Marijinega praznika, mesec junij Srca Jezusovega v povezanosti s spominom na naše mučence (in mesec Marijinega brezmadežnega srca) ter rožnovenski mesec oktober (poziv k molitvi rožnega venca, kot je prav posebno naročila Marija v Fatimi). Torej si zabeležite koncerte v maju, juniju, oktobru in decembru, ki bodo naknadno oznanjeni. Vsakega od vas osebno vabimo in pričakujemo. 

– Za konec pa še vprašanje, zakaj si izbral za geslo tega koncerta ob velikem tednu prav Oljsko goro……? 

Oh, na prvem mestu zato, ker me ravno pri tej pesmi vedno stisne v grlu. 

Predvsem pa zato, ker je ta pesem tista, ki globoko zadoni kot skoraj nobena v velikem tednu. 

Pa še zato ker  nekako prikazuje scensko uprozoritev, ki odpira zastor, da pogledamo znova in znova na kraj in, kot je prosil Jezus apostole, ne zaspimo! Lunin sij, ki tako posebno nagovarja, naj posije na kraj pretresljivih dogodkov, ki jih želimo obnavljati v letu 2022.

Priznavamo pa, jaz, ostali izvajalci ter zadolženi pri organizaciji, da vas željno čakamo in upamo, da se nam pridružite! 

Hvala lepa!

Pogovarjala se je Ani Rode