Romanje v letu 1936
To je bilo prvo slovensko romanje k Lujanski Materi božji. Romarji so prejeli knjižico, v kateri je bilo natančno zapisano, kako bo romanje potekalo. Potovali so s skupnim vlakom -v tistih časih je malokdo imel svoj lastni avtomobil- program romanja je pa začel ob zgodnji 7. uri, ko je vlak odpeljal, pa do večera, ko so se romarji spet skupaj vrnili na postajo Once. Na predvečer so pa že imeli priložnost za spoved v slovenščini.
Knjižico nam je posredoval Andrej Troha, katerega družina se je že od prvih let udeležila romanja. Prav lepa hvala zanjo!
.
___________________
.
Pristava
Bodi nam pozdravljena, o nebes kraljica!
Nedelja, 9. maj.
Orgle so zadonele in s srcem smo bili pri Mariji v Lujanu. Kot bi res bili na romanju.
Fantje so peli litanije, drugi smo pa z navdušenjem odgovarjali in prosili Marijo za pomoč, se ji zahvalili za prejete milosti ali pa jo samo gledali. Po končanih litanijah smo molili rožni venec in v procesiji s podobo Marije Pomagaj hodili po zeleni Pristavi.
Nadaljevali smo s sveto mašo in seveda vseskozi prepevali Mariji.
Prav lepo je bilo, čutili smo se čisto blizu Lujana, kakor v naši molitvi za domovino: Argentina, poj in hodi.
Po maši smo drug drugega spraševali, kaj je vsak prinesel za kosilo, morda “milanese”? In bi se v prostem času pred procesijo srečali v parku, da gremo skupaj na “gosenico”? To so seveda takoj naredili otroci, ki so takoj po maši stekli na gugalnice in tobogan.
Vse nas je spominjalo na Luján.
Domov smo odšli veseli, da smo tudi na Pristavi lepo počastili Marijo.
Nikdar dosti hvaljena, Mati in Devica!
Maruča Zurc
.
___________________
.
Slomškov dom
Romanje v času pandemije.
Bližal se je Marijin mesec maj. Poletja je bilo konec in z njim tudi odmora pri omejitvah zaradi pandemije: množična zbiranja so še vedno prepovedana in romanje v Njeno svetišče v Lujanu je tudi letos ukinjeno.
To pa seveda ne pomeni, da je zaradi tega tudi ukinjeno zaupanje v Mater božjo, prav nasprotno, v teh časih jo prav posebo potrebujemo! Želimo ji priporočiti zdravje in življenja, jo prositi za pomoč, da naša vera ne upade.
V Slomškovem domu smo se zato zbrali, da Marijo počastimo in se ji priporočimo. Prav tako kot v Lujanu, a tokrat doma.
Prostor za bogoslužje je bil naše dvorišče, kot že vse nedelje v času koronavirusa. Jesenska preproga na tleh, vse okoli pa izdelki učencev Slomškove šole, ki so okrasili to pravo cerkev na prostem s slikami za Marijo. To je bila njihova priprava na ta Marijin mesec, pa tudi dar Materi božji in vsem nam.
Pričeli smo malo bolj zgodaj kot druge nedelje, že ob 8.30 so zadoneli prvi akordi litanij Matere božje. Potem je pa zbor moških pustil prostor mladini, ki je s petjem in instrumenti poživila to romarsko službo božjo in vsem prisotnim vlila svojo mladostno energijo.
Naše skromno romanje smo zaključili s pesmijo “Marija skoz’ življenje” in marsikdo je bil ob njej prav posebno ganjen. Kako bomo osebno in skupno prebrodili to pandemijo? Ali se bomo kmalu lahko vrnili v naše običajno življenje?
Veliko dvomov in vprašanj, ki jim sami nimamo odgovora. Zaupamo pa, da bo Kraljica Slovencev še naprej varovala naše družine in vso našo skupnost!
Slomškov dom
.
