V Olavarríi, natančneje na hribu oz. vzpetini Cerro Luciano Fortabat, se je v soboto, 27. maja, otvorila pot »Paseo República de Eslovenia«.

Na istem mestu, kjer je sedaj ta pot, so se bili v dvajsetih letih prejšnjega stoletja naselili slovenski priseljenci, ki so dobili zaposlitev v cementarni Fortabat. Tam so si zgradili skromne hišice, iz katerih so se s časom preseljevali v boljše in počasi zapuščali vzpetino. Še danes je možno opaziti ostanke temeljev teh bajtic.

Program je otvorila in moderirala Gabriela Guzmán – Habjan iz mesta Tandil. Po začetnem pozdravu v slovenščini je seveda nadaljevala v kastiljskem jeziku, povedala o smislu te poti in dogodka, predstavila govornike in prebrala napise na tablah ob kozolcu.

Glavna zanimivost je torej kozolec, sicer umetniško zgrajen, ki naj bi obujal spomin na slovensko pokrajino in predstavljal nekaj izrazito slovenskega. Poleg njega na vsaki strani stojita tabli, na katerih so na kratko opisani poselitev tega kraja, priimki prvih slovenskih prebivalcev ter kaj je sploh kozolec in za kaj se uporablja. Delo so naročili pri lokalnem mizarju, za dizajn pa so odgovorni sami člani društva Kamen, v glavnem njihov podpredsednik Alberto Zajc.

Sopranistka Sofia Škele je v slovenski narodni noši zapela argentinsko in slovensko himno, medtem ko so dvigali zastavi, za njo pa so stali kot kulisa folklorni plesalci Hladnikovega doma prav tako v nošah.

Sledili so govori, najprej predsednika društva Kamen Roberta Daniela Colomba Yanzekovicha, nato podsekretarja vlade občine Olavarría Emilia Vitaleja in na koncu še slovenskega veleposlanika Alaina Briana Berganta.

Veleposlanik, podsekretar in občinski delegat Gabriel Suburu so potem odkrili tablo z imenom poti, duhovnik (Fray) Pablo Bajuk pa je blagoslovil prostor – križ na začetku je izgovoril v slovenščini.

Navzoči so bili razni funkcionarji, tako občinski kot provincialni, poleg že omenjenih še Cesar Bournot (direktor »delegaciones del Partido de Olavarría«), Cecilia Krivocher (predsednica »Honorable Concejo Deliberante de la Municipalidad de Olavarría«), Laura Sequeira in druge osebnosti (»Relaciones con la Comunidad de la Municipalidad de Olavarría«) ter Manuela Hoya (direktorica »Dirección de Migraciones y Colectividades de la Provincia de Buenos Aires«). Vsakemu posebej so se zahvalili za prisotnost, tako kot tudi predstavnikom društev in drugim obiskovalcem iz slovenske skupnosti (Teresa Morales de Princich iz društva Triglav iz Paranája v Entre Ríosu, plesna skupina Slovenske vasi iz Lanúsa, Mirko Vasle, Marko Vombergar in Andrea Selan iz San Justa, Sonia Tomazin in Gregor Hribar iz Ramos Mejíe, Tjaša Lorbek, Rok Fink, Sofia Škele, Ana Tomsič iz društva Bernal, predstavniki Unión de Colectividades de Tandil in Unión de Colectividades de Olavarría ter seveda člani društva Kamen). Ob zaključku prireditve so vsem omenjenim izročili spominska darila. Posebna zahvala je bila izrečena tudi Uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki je sofinanciral kozolec.

Sledilo je druženje in dva nastopa v dvorani kluba Loma Negra, kjer so bili na voljo pijača, slani in sladki prigrizki. Na odru je Sofia Škele izvedla tri slovenske samospeve (Geržiničeva Mrak in Pomladno radost ter Krenovo Uspavanko) poleg ene kitice Slovenije v svetu Jožeta Osane z besedilom Marka Kremžarja, plesna skupina iz Lanusa pa je zaplesala tri komade (izbrali so prijetno glasbo, ne ravno najbolj običajno narodno zabavno).

Rok Fink

Lektoriranje: Tjaša Lorbek

Priimki nekaj takratnih stanovalcev na Cerro Luciano Fortabat:

Žlemberger, Stojnič, Janžekovič, Štular, Mežnaršič, Pezdirc, Vukšinič, Bajuk, Zajc, Žlogar, Golobič, Vrh, Težak, Štavar, Grahk, Oražm, Fatur, Boštjančič, Packi, Pugl, Debeljak, Adamič, Lučič, Janjetič, Videtič, Hervatin, Madovinc, Savor…