Kulturni večer vizualne umetnosti in zborovske pesmi: Ob taktu barv XXI

Preteklo soboto, 5. septembra, je v našem domu potekala že XXI. tradicionalna kulturna prireditev Ob taktu barv, ki je znova potrdila svoje pomembno mesto v kulturnem utripu naše skupnosti. Enaindvajsetletna tradicija prepletanja likovne in glasbene umetnosti je tokrat ponudila izjemen večer, bogat z estetskimi užitki, globokimi čustvi ter skupnostno toplino.

Posebna zasluga za ta praznik kulture gre Viktorju Leberju, avtorju zamisli, ki že polnih 21 let z neusahljivo predanostjo in vizijo pripravlja ter organizira ta edinstveni dogodek.

Prvi del: Fotografska razstava »Utrinki življenja« Lučke Oblak Čop

Kulturni večer se je začel v slavnostno urejeni zgornji dvorani, kjer so si obiskovalci lahko ogledali samostojno fotografsko razstavo Lučke Oblak Čop z naslovom »Utrinki življenja«.

Lučka Oblak Čop, v Buenos Airesu rojena umetnica, se s fotografijo ukvarja že od mladosti. Po zaključku študija na Centro Fotográfico Argentino v Morónu je več kot dve desetletji posvetila dragocenemu dokumentiranju družbenega, kulturnega in umetniškega življenja slovenske ter širše skupnosti. Njen objektiv je skozi leta ovekovečil neštete gledališke predstave, šolske akademije in praznovanja. V zadnjem obdobju se je specializirala za fotografiranje portretov, novorojenčkov in družin v slogu Fine Art, pri čemer se je izpopolnjevala na šoli CEIC v San Justu ter na mednarodnih mojstrskih delavnicah pod vodstvom uglednih fotografov, kot so Catalina Ávila, Amina, Carolee Case, Bernardita Aguirre in Maxi Oviedo. Njena dela so bila razstavljena v Slovenski kulturni akciji (SKA), leta 2023 pa tudi v Sloveniji – v NUK-u v Ljubljani, dvorcu Lanthieri v Vipavi, na Seleh na Koroškem ter v Zavodu sv. Stanislava.

Portreti na razstavi »Utrinki življenja« z izjemno čustveno močjo in likovno dovršenostjo ustavljajo čas. Umetnica v vsakem motivu išče pristnost, nedolžnost in izraznost posameznega življenjskega obdobja. Med razstavljenimi deli še posebej izstopajo:

»Sončna starost«: topel in globoko človeški portret starejšega moža s klobukom, katerega obraz in blag nasmeh odsevata življenjsko modrost ter pomirjenost.
»Ustvarjalne roke« (umetnik Marjan Grum): izrazit, slikarsko osvetljen portret umetnika med ustvarjalnim delom v delavnici, ki slavi obrtniško in umetniško strast.
»Skupni pogled«: ganljiv dvojni portret starejšega para, ki izžareva desetletja zaupanja, ljubezni in medsebojne pripadnosti.
»Veselo srce«: portret gospe z odprtim, nalezljivim nasmehom, ki v prostor vnaša veselje do življenja.
Fotografija deklice na cvetočem travniku, ki s svojo nežno svetlobo in naravnimi toni ujame čisto otroško radovednost ter stik z naravo.

Vsaka fotografija priča o Lučkinem pretanjenem občutku za svetlobo, kompozicijo in predvsem za človeško dušo.

Drugi del: Zborovski nastop v spodnji dvorani

Po ogledu razstave so se obiskovalci preselili v spodnjo dvorano, kjer se je večer nadaljeval s pesmijo.

Program v spodnji dvorani so kot domačini odprli pevci Slovenskega pevskega zbora San Martín pod vodstvom dirigentke Ariane Žigart. Za uvodni glasbeni pozdrav so izvedli skladbo »Dajte, dajte« ter tako pripravili oder za osrednje goste večera.

Nato je zapel Slovenski moški zbor iz Buenos Airesa pod vodstvom zborovodje Matjaža Rožanca. Zbor, ki je bil ustanovljen septembra 2022 z namenom ohranjanja tradicije slovenskega moškega zborovskega petja, združuje pevce iz različnih Slovenskih domov v Buenos Airesu. Zbor se vokalno izpopolnjuje s pomočjo pedagoga Leonarda Rodrígueza.

Pevci so program obogatili s tematsko predstavitvijo: občinstvu so pred vsakim sklopom v slovenščini in španščini predstavili vsebino in ozadje pesmi, kar je poslušalcem omogočilo lažje spremljanje repertoarja:

Ljudski splet (venček), pesem »Kaj bi te vprašal« (besedilo Antona Aškerca) ter koroška ljudska »Mam dro fleten«, ki opisuje romantični nočni običaj vasovanja z metanjem kamenčkov v okno dekleta.
Lirična izpoved »Večerni zvon« (Anton Medved) z večernim mirom in molitvijo ter primorska pesem »Barčica« (France Marolt) o slovesu mladih mornarjev.
Nepozabna pesem »Rož, Podjuna, Zila« (dr. Janko Mikula / Pavle Kernjak), neuradna himna koroških Slovencev, nastala v dramatičnem letu 1938 kot odziv na mučeniško smrt duhovnika Vinka Poljanca ter kot simbol narodne neupogljivosti.
Skladba o neuslišani ljubezni »Jaz bi rad rudečih rož« (Zorko Prelovec) ter narodna »Oj, le prebudi se«.
Živahna pivska pesem »Ko b’ sodov ne blo« ter zaključna izvedba Prešernove »Zdravljice« v izjemni in sveži melodični uglasbitvi tržaškega skladatelja Ubalda Vrabca.

Hvaležnost skupnosti

Prireditev takšnega obsega je lahko uspela le zaradi požrtvovalnega, prostovoljnega in nesebičnega dela ter izjemne pripravljenosti številnih članov naše skupnosti. Ob tej priložnosti velja iskrena zahvala:

Viktorju Leberju za celotno zamisel in 21 let trdega dela pri organizaciji tega kulturnega srečanja.
Janezu Filipiču in njegovemu sinu Matjažu, ki sta poskrbela za čudovito in premišljeno scenografijo.
Tehnični ekipi, Matiju Medveščku in Toniju Podržaju, za pomoč pri osvetlitvi in ozvočenju ter vsem, ki so pomagali pri pripravi dvoran.
Članom odbora, ki so neutrudno stregli pri baru in bifeju.
Naši mladini, ki je z veseljem in energijo pomagala pri strežbi ter prodaji.
Sonji Petkovšek za čudovite cvetlične aranžmaje in namizne dekoracije.
Regini Truden Leber za grafično oblikovanje in promocijo na družbenih omrežjih.
Toneju Belecu za fotografiranje in dokumentiranje dogodka.
Veroniki Jesenovec in Luisu Figueroi ter njunim pomočnikom v kuhinji, ki so pripravili odličen topli golaž, ter vsem, ki so prispevali domače pecivo in štrudelj.
Ter seveda številnemu občinstvu, ki se mu zahvaljujemo za obisk, podporo in toplo vzdušje.