Naj omenim neki dogodek na katerem sem med drugimi imel priložnost biti prisoten v času, ko sem potoval v Slovenijo maja-junija t.l.
Matjaža Rusta smo spoznali tu v Buenos Airesu, ko je zbiral material za svoj nov projekt in fotografiral Slovence v Argentini (kot tudi v Kanadi, Avstraliji…).
Bil sem v Celju na njegovi razstavi nekaterih teh slik. Tudi v majskem izvodom slovenske izdaje National Geografic je bilo objavljenih nekaj njegovih fotografij… iz Buenos Airesa so prikazani Marjan Grum, Tone Oblak ter zasedba odrskega dela »Un Tango Anarquista«, katero tudi sestavlja Daniel Grbec. In prav Daniel je v tem času, ko sem bil v Ljubljani, tam gostoval z gledališko zasedbo v igri »Piso 35«, ki so že prej tu postavili na oder.
Kako je to delo prišlo do Slovenije?
Delo argentinske igralke Analie Mayta (komedija v absurdom), ki je bilo nagrajeno leta 2012 z “Mención honorífica” od “Fondo Nacional de las Artes” za natečaj “Concurso de obras inéditas”, je bilo sedaj predstavljeno pri festivalu TACT v Trstu, ki se je vršil od 20. do 27. maja. Poleg te predstave se je skupina udeležila še raznih tečajev in delavnic. Sodelovalo je deset gledaliških skupin iz Rusije, Latvije, Srbije, Irana, Indije, Švice, Baskinje, severne (Trst) in južne Italije (Napole). Edina južnoameriška skupina je bila torej le-ta, pri kateri je sodeloval Daniel.
Piso 35
Ko je Daniel še v Argentini izvedel za festival TACT, je takoj pisal društvu Slovenija v Svetu in tako so organizirali vse potrebno, da se je uresničil tudi nastop v Sloveniji, Šentvidu (Zavod Svetega Stanislava) v ponedeljek, 28. maja. Igra je bila seveda v kastiljščini, s podnapisi v angleščini. Dvorana je bila dobro obiskana in med publiko je bilo videti kar veliko argentinskih Slovencev.
V torek, 29. maja, dopoldne je pa Daniel Grbec nastopal za dijake in profesorje zavoda v Čehovi monodrami “O škodljivosti tobaka”, kratka smešna enodejanka, ki jo je bil že lani izvajal v raznih slovenskih domovih v Buenos Aires.
Nato so odpotovali in igrali še v Nemčiji, kjer so nastopali v Berlinu (Theater X) in v Dublinu (Irska) Teater Outhouse. Za konec turneje je pa skupina nastopala se v Španiji oz. Kataloniji (Barcelona), a takrat Daniela ni bilo zraven in ga je nadomestila igralka Leticia Tomaz.
Veliko kulturnega se dogaja v Sloveniji. Naj še omenim med umetniki in kulturniki, ki sem jih imel priložnost srečati tiste, ki so nas bili obiskali v Argentini: odlični pianist Ivan Skrt (tu je igral na festivalu Chopiniana, ki ga vodi Martha Noguera), igralci kot so Janez Škof, Neda Bric (Šeherezada, Roberto Zucco), pevci: Nuška Drašček, ki je tu gostovala s skupino Perpetuum Jazzile – njeni so bili tisti visoki melizmi s katerimi je prireditelj skladb okrasil le-te, in se je potem posvetila operi, res odlična v vodilni vlogi Rossinijeve Pepelke; Janko Volčanšek, v operi Macbeth – tu smo ga slišali s Slovenskem oktetu kot “nočni čuvaj” v “Ribniški”; Melanija Markovič v vlogi v muzikalu “Titanic” v Mariborski operi – obiskala nas je kot solistka z Gorenjskim oktetom; in še Bojan Grobovšek (bivši veleposlanik R.S.), ki je predstavil knjigo o kateri smo že pisali, Vesna Milek, Mojca Širok, Dušan Šarotar, Luka Somoza Osterc, Boris Cavazza, Tomaž Kozlevčar, Eva Turk, Ivan Arnšek, Spomenka Hribar… (se opravičujem tistim, ki jih ne omenjam, predolgo bi bilo!). Vse to nudijo slovenska mesta, in koliko tega nudi Slovenija nam tu, vsaj tistim ki se udeležimo koncertov, razstav, predavanj itd. slovenskih obiskovalcev-gostov.
Rok Fink
