V torek, 17. aprila, je dr. Marko Kremžar praznoval 90 let, doživetih v duhu krščanske vere in v delu za svojo družino pa za slovensko skupnost in slovenski narod.
Rodil se je leta 1928 v Ljubljani, v Mostah, sin Franceta Kremžarja in Slavice rojene Abram. Imel je tri brate: Marjana, ki je postal duhovnik in bil umorjen leta 1943, ko je duhovno oskrboval slovenske izgnance v Srbiji; Franceta, ki je leta 1943 padel kot poveljnik domobranske posadke v Grahovem ter Jožkota, ki je umrl kmalu po rojstvu. Marko Kremžar se je proti koncu vojne pridružil slovenskim domobrancem in se z njimi umaknil na Koroško. Bil je vrnjen 27. maja s prvim transportom in zaprt v koncentracijskih taboriščih v Kranju in Št. Vidu potem pa v centralnih zaporih v Ljubljani. V procesu proti Slovenski legiji je bil kot mladoleten obsojen v Zavod za politično prevzgojo. Tam mu je bila zavrnjena pravica do udeležbe na volitvah, ker ni bil spremenil sovražnega razpoloženja do komunistične oblasti, a je izrabil to priložnost za pobeg v Spittal, na Koroško. V taborišču je maturiral na begunski gimnaziji, katero je vodil ravnatelj prof. Marko Bajuk in se vpisal na filozofsko fakulteto graške univerze.
Leta 1949 je s starši in teto prispel v Buenos Aires na ladji Holbrook. Prve službe je dobil kot delavec v tovarnah, kasneje pa kot uradnik. Poleg dela je nadaljeval študij in se vpisal na ekonomsko fakulteto buenosaireške univerze, kjer je leta 1958 diplomiral kot računovodja, leta 1969 dokončal licenciaturo in leta 1973 doktorat. Leta 1957 se je poročil s Pavlo Hribovšek, v srečnem zakonu se jima je rodilo pet otrok: Marjanka, Veronika, Andrej, Lučka in Kristina. Danes imata z ženo Pavlo 19 vnukov in 2 pravnuka.
Vedno je bil dejaven v naši slovenski skupnosti. Po smrti Miloša Stareta, načelnika Slovenske Ljudske Stranke (SLS), je bil izvoljen za njenega načelnika in jo vodil od leta 1984, vse do združitve s Slovenskimi Krščanskimi Demokrati (SKD) v Sloveniji. Vodstvo stranke je sovpadlo s propadom komunističnega režima v Jugoslaviji in osamosvojitvijo Slovenije. Pred osamosvojitvijo je, na prošnjo Lojzeta Peterleta, ad honorem sodeloval z izvoljeno Demosovo vlado v komisiji, ki je pripravljala gospodarske osamosvojitvene zakone. Kasneje je postal podpredsednik SKD kot predstavnik Slovencev po svetu.
Skrb za Slovenijo in slovenstvo se ni omejevala na politično področje. Pomembno mu je bilo izobraževanje mladih. V tem smislu je pričel literarni krožek za srednješolce, iz katerega je leta 1960 nastal Slovenski srednješolski rečaj ravnatelja Marka Bajuka. Na tem tečaju je bil več let ravnatelj, poučeval pa je 50 let – vse do leta 2008. Program SSTRMB je predvideval pouk verouka, slovnice, slovstva, zgodovine, petja, etnografije in svetovnih nazorov. V njem naj bi učenci globlje spoznali slovensko dediščino in jezik, dobili dodatno versko izobrazbo in se seznanili s svetovnimi nazori, za razumevanje različnih sistemov vrednot in posledičnega motrenja sveta.
Dr. Kremžar razmišlja in piše o dogodkih povezanih s komunistično revolucijo na slovenskem, o katoliškem socialnem nauku in o slovenstvu in slovenski skupnosti, kjer je imel več predavanj in nagovorov. Leta 1987 je imel uvodni govor na II. Katoliškem shodu Slovencev v Argentini. Predaval je tudi na Slovenkem oddelku Ukrajinske univerze, v naši skupnosti pa v okviru Slovenske Kulturne Akcije, Visokošolskega tečaja ter mladinskih organizacij. Leta 1992 je v Buenos Airesu organiziral ciklus predavanj prof. dr. Milana Komarja za Slovenske krščanske demokrate iz domovine, kjer je sodeloval skupaj z, dr. Alojzijem Kukovico in pisateljem Zorkom Simčičem.
Izpod njegovega peresa je nastalo več kot 500 člankov in razgovorov objavljenih v Svobodni Sloveniji, Duhovnem Življenju, Meddobju, po osamosvojitvi pa tudi v časopisih in revijah v Sloveniji. Od leta 1966 je pisal v Svobodni Sloveniji “junijska razmišljanja” ob spominu na žrve in krivce komunistične revolucije. Napisal je tudi več knjig, med njmimi zbirko črtic “Sivi dnevi” (1962); drame “Živi in mrtvi bratje” (1985), “Razprava” (1997), “Na pragu” (2000), “Dve noči” (2011); razprave “Obrisi družbene preosnove” (1984), “Stebri vzajemnosti” (1988), “Pogled naprej” (1983), “Pot iz socializma” (1986), “Prevrat in spreobrnjenje” (1992), “Izhodišča in smer katoliškega družbenega nauka” (1998), “Med smrtjo in življenjem” (2000); ter spomine “Leto brez sonca” (2002) in “Časi tesnobe in upanja” (2008).
Dr. Marko Kremžar je ohranjal vse življenje živ zgodovinski spomin pa zvestobo slovenskemu narodu in katoliški veri, kar je povzel tudi v naslednji kitici pesmi “Slovenija v Svetu”.
»Moj narod, svobodnjakov rod, si kneze voli sam,
mučencev je, junakov plod,
ki ne boji se ran.
Iz tisočletnih korenin poganja naša rast,
resnico ljubimo in mir, svobodo, vero, čast.
Slovenija, moj dom brez mej,
ker nosim te s seboj;
kjer rod je moj, kjer sin je tvoj,
tam si, Slovenija!«
Ob njegovi 90 letnici smo mu hvaležni za zgled krščanskega življenja, darovanega časa in talentov preko neutrudnega, predanega dela. Naj nam ga Bog ohrani še mnogo let in obilno poplača njegovo delo! Bog ga živi!
Jože Rožanec ml.
