Če se zaradi omejenih družbenih stikov počutite kot na samotnem otoku, je to zagotovo povezano z glagolom izolirati. Kot beremo v Slovenskem etimološkem slovarju (2016), smo tega v slovenščino prevzeli prek nemškega isolieren in francoskega isoler iz italijanskega glagola isolare, ki pomeni “osamiti, izolirati”, izpeljan pa je iz italijanske besede za otok (isola).
Prvotni pomen je torej “narediti otok, postaviti na otok”.
Podobno kot mornarji, ki so nekoč morali ob vračanju iz daljnih krajev na ladjah pred pristaniščem 40 dni čakati na izkrcanje, saj so v mestih želeli biti prepričani, da s seboj ne prinašajo nalezljivih bolezni, se spopadamo s karanteno. Tako pravimo osamitvi zaradi suma okuženosti.
V središču pozornosti – virus
Tisti, ki v teh dneh vlada svetu, je ime dobil zaradi podobnosti kroni, kar nam je še posebej jasno, če govorimo špansko.
Na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU so v obdobju povečanega zanimanja in zaradi številnih dvomov ob zapisovanju, sklanjanju in izgovarjavi pripravili nekaj odgovorov na najpogostejša vprašanja v Jezikovni svetovalnici, na katera se opiramo v nadaljevanju.
V slovenščini ime virusa – koronavirus – pravilno zapišemo skupaj in z malo začetnico. Podobno je z adenovirusom, enterovirusom ali rotavirusom.
Pojavil se je že v Slovarju novejšega besedja iz leta 2013, zatem pa še v drugi izdaji SSKJ (2014), kjer piše, da gre za samostalnik moškega spola, ki označuje virus iz družine z latinskim imenom Coronaviridae.
Posamezne rodove v družini koronavirusov označujejo z alfa, beta, gama itd., tudi v tem primeru pa jih zapisujemo skupaj (na primer alfakoronavirus).
Ne, ni popoln novinec, ta družina virusov z več vrstami je sicer znana že iz šestdesetih let.
Iz medijev se iz leta 2003 spomnimo predvsem sarsa, njegovo ime so izpeljali iz kratice SARS-CoV, ki označuje sindrom akutnega oteženega dihanja (v angleščini Severe Acute Respiratory Syndrome Coronavirus).
Trenutno je na pohodu “nova” različica omenjenega, kar pri kratici označijo s številko, od tod torej SARS-CoV-2.
Kljub kratici pa v nestrokovni rabi velikokrat govorimo kar o novem koronavirusu.
Bolezen
Zloglasni povzroča koronavirusno bolezen 2019 (v angl. coronavirus disease 2019), ki je najpogosteje zapisana kot covid-19 ali COVID-19. Kljub zapisu jo izgovarjamo kot ” kôvid-devétnajst” oziroma ” kôvid-devetnájst”.
Pa ime te bolezni sklanjamo?
Če je še pred nekaj leti veljalo, da se prva sestavina ne sklanja, kadar sta sestavini povezani s stičnim vezajem, je danes, upoštevajoč rabo in priporočila jezikoslovcev, lahko drugače.
Zato torej: 1. covid-19, 2. covida-19, 3. covidu-19, 4. covid-19, 5. o covidu-19, 6. s covidom-19.
Nemalokrat pa ime bolezni opazimo kar v imenovalniku, če kot desni prilastek pojasnjuje oziroma ponovi tisto, kar je bilo povedano (Znaki nove koronavirusne bolezni covid-19 so povišana telesna temperatura, kašelj in težave pri dihanju.)
“Ne k(o)ronajte ga, ostanite doma”
Takole so se v Sloveniji v akciji ozaveščanja o zaščitnih ukrepih z besedami na letakih poigravali v oglasih digitalne agencije Iprom. Krónati ga je v pogovornem jeziku namreč izraz za počenjanje neumnosti ali lahkomiselnost.
Da v koronakrizi ne bi postali koronabedak ‒ tudi te nove tvorjenke, ki preplavljajo medije in družbena omrežja, so del zgodbe, zapisujemo pa jih skupaj ‒ pazite nase in na druge ter upoštevajte navodila o osamitvi in zaščitnih sredstvih.
In ne nazadnje: v teh dneh si v Argentini tudi repelentov ni dobro nanašati le, kadar nas piči (slovenski izraz za samovoljno ravnanje, ravnanje po navdihu), da nas ne bi (dobesedno) pičili tisti komarji, ki prenašajo dengo.
Virus denga – poznamo več tipov – povzroča istoimensko vročinsko bolezen. V slovenščini dengo sklanjamo po prvi ženski sklanjatvi: 1. denga, 2. denge, 3. dengi, 4. dengo. 5. o dengi 6. z dengo.
Za koronaradovedneže
Imate ob aktualnem dogajanju še več jezikovnih vprašanj? Spletni portal Fran, ki ga urejajo na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, je 7. aprila objavil posebno stran, na kateri so zbrani najpomembnejši novi in že objavljeni slovarski sestavki ter nasveti iz svetovalnic, povezani z epidemijo bolezni covid-19 in novim koronavirusom. Našli boste tudi pregled zgodovine in etimologije besedja, povezanega z epidemijami, in pa izraze, povezane z nalezljivimi obolenji, iz slovenskih narečij.
Maja Kračun
