Živimo v času, kjer se vse vrti okrog obolelosti s covidom-19, se zdi. Ljudje to različno dojemamo. Če gledam otroke, ki se vsujejo zjutraj z mestnega prometa v šolo na naši ulici, mi je vsak dan pred očmi, kako jih pandemija nič ne briga. Čebljajo svoja modrovanja drug drugemu in teme niso ne šolske ne pandemične. Noske in usta jim pokrivajo maske, a to ne moti nikogar. Spontano so blizu drug drugemu. V dnevnih poročilih pa vsak dan poslušamo, kako šolniki, politiki, sociologi, predstavniki ustanov in iniciativ med odraslimi, ki delujejo na izobraževalnem področju, razpravljajo o teži, ki jo prenašajo otroci zaradi epidemije. Najbrž je res, vendar ti pogrešajo predvsem šolske izlete in igre v naravi. Mestnim otrokom bi to res od srca privoščili.
Odrasli smo bolj neokretni pri obvladovanju koronske situacije. Bolj neučakani in celo nestrpni. Upor vladnim ukrepom, ki slonijo na izvedenskih mnenjih in ocenah stanja, raste. Število ljudi, ki zanikajo obstoj virusa in so zaustavili svoje razmišljanje o nevarnosti te bolezni na pragu raznih zarotniških teorij, ne le raste, ampak se tudi vse bolj zapira v krog somišljenikov. Tu potem ni več mogoč odprt in sproščen pogovor na ravni sprejemanja raznih mnenj, ampak ostane le še zadrto nasprotovanje drugače mislečim. Utemeljitev je preprosta. Sam vem najbolje. Imam resnico, ki je ne dam v razpravo, ampak jo le ‘zabijam’ drugim v glavo. Tako je sam sebi strokovnjak, ki se najbolje spozna na situacijo, ker je prebral nekaj zapisov na internetu, ki mu ugajajo. Te vrste ‘stroka’ je na razpolago v izobilju. Poiščeš si sam odgovore, ki jih želiš imeti, in potem postane to edina resnica o vsem in za vse. Drugačno mnenje in spoznanje je izključeno.
V tem grmu tiči zajec, ki se imenuje sprenevedanje in zavajanje samega sebe in posledično ljudi v okolju sosedstva, sodelavcev, sorodnikov, znancev …
Vsenaokrog so le enosmerne ceste. Vsi, ki mislijo drugače in povedo drugače, vozijo nasproti, so nasprotniki, javni grešniki, neumneži, ovce, ki se ne znajo upreti veliki politiki, zavajajoči znanosti, ki je pokleknila pred velikimi svetovnimi lobiji in pred denarjem treh ali štirih multimilijarderjev na planetu. Preprosto, oprijemljivo. Bolj jasno ne more biti, da smo vsi ljudje žrtve tega komplota. Treba se je upreti.
Kakšna velika zmota in celo domišljavost je vse to sprenevedanje, pokažejo statistično ugotovljena dejstva. Varianta virusa omikron je v kratkem času presegla po številu okužb vse prejšnje. Številke, ki razgrnejo realnost, so neizprosne. Na milijon prebivalcev je od začetka pandemije v Nemčiji umrlo 1360 bolnikov, v Veliki Britaniji 2240 obolelih, v USA 2522, v Izraelu 890, v Južni Afriki 1541. V Sloveniji je umrlo 5678 ljudi od več kot pol milijona okuženih prebivalcev. Po vsem svetu je umrlo 5,5 milijona ljudi.
Bodimo si blizu. Nam bo lažje prenašati protikoronske ukrepe in vso drugo težo dneva. Le zdravo pamet in nekaj modrosti je treba, da se človek sooči z realnostjo in premisli, kakšen je njegov delež za skupno dobro, zase in za ljudi okrog sebe.
Janez Pucelj
