OkrOgle  obletnice

.

Pred 300 leti, 7. junija 1719, se je v Gradcu rodil Karel Janez Herberstein, poznejši ljubljanski škof. Plemiška rodbina Herberstein je bila na Štajerskem izpričana že v 12. stoletju, na sedanjem slovenskem ozemlju pa v 15. stoletju. Imeli so v lasti številna posestva na Koroškem, Štajerskem in Kranjskem (med drugimi grad Hrastovec, grad v Radgoni in ptujski grad).

Grad Hrastovec

Grad Hrastovec se nahaja v naselju Hrastovec, ki spada v Občino Lenart. Grad je eden izmed najmogočnejših in najlepših grajskih kompleksov na slovenskem Štajerskem. Mogočna stavba leži na gričku nad dolino Pesnice in je vidna že od daleč na poti iz Maribora proti Gornji Radgoni.

Na mestu današnjega gradu je bil nekdaj manjši dvorec, ob katerem so v letu 1338 naredili kapelo svetega Ožbolta. Grad Hrastovec je bil del obrambne linije med reko Dravo in Muro pred Ogrskimi vpadi. Prvi lastniki gradu Hrastovec so bili Hrastovška gospoda. Po poroki Ane Hrastovške s Henrikom Herbersteinom je grad prešel v last Herbersteinov. Ti so bili njegovi lastniki vse do leta 1802, ko ga je kupil industrialec Pauer. Herbersteini so si grad znova pridobili v začetku 20. stoletja in ostali njegovi lastniki vse do konca druge svetovne vojne.

.

.

Življenje škofa Herbersteina

Pozicija in zveze Karlove rodbine so mu že od mladega zagotovile odlično duhovniško kariero. Ni znano, kje je študiral in kdaj je bil posvečen v duhovnika. Ko je imel komaj 24 let je bil že ustoličen za korarja v Tridentu. Po višjih teoloških študijih v Rimu je kasneje bil imenovan za kanonika v Freisingenu (Nemčija). Leta 1769 je bil v diplomatski funkciji poslan na Dunaj, kjer je vzbudil posebno pozornost cesarice in vladnih krogov. Še isto leto je bil imenovan za pomožnega škofa Ljubljane, koadjutorja s pravico nasledstva tedanjemu ljubljanskemu škofu Petazziju.

Bil je privrženec takoimenovanega reformnega katolicizma in janzenizma.

Od smrti škofa Petazzija leta 1772 pa do svoje smrti, 7. oktobra  1787, je Karel Janez Herberstein bil ljubljanski škof.

.

.

Janzenizem

Janzenizem je bilo versko gibanje znotraj katoliške Cerkve, ki je poudarjalo predestinacijo, moralni rigorizem in strastno pobožnost. Ime je dobilo po svojem začetniku, nizozemskem teologu in škofu Korneliju Jansenu (1585-1638). Pod vplivom kalvinizma, je učil, da je Bog strog sodnik, ki se ga je treba bati in da je človekova narava po izvirnem grehu povsem pokvarjena.

Papež Klemen XI.  ga je v začetku 18. stoletja obsodil kot zmoto, toda janzenizem je preživel in se razširil po Evropi.

Veliki slovenski teolog in psiholog Anton Trstenjak je dejal: “Janzenizem je eden največjih problemov slovenskega katolištva. Ta zaljubljenost v strogost in resnobo, ta večno žalostni v tla zroči grešnik, ta sumičavost do drugačnosti. Janzenizem kot teologija je bil s strani Cerkve obsojen že ob svojem nastanku, kot psihološki in pastoralni slog pa je preživel in je prikrito na delu še danes.”

.

.

Zasluge škofa Herbersteina

. Govoril in pisal je latinsko, francosko, nemško in italijansko. S slovenščino se je seznanil že v mladih letih na gradu v Hrastovcu. Bil je izredno izobražen, v privatni knjižnici je imel 995 knjig.

. Škof Herberstein je gledal na prizadevanje za regeneracijo slovenskega jezika brez predsodkov. Spodbudil je svojega tajnika Jurija Japlja da je napisal prvi katoliški prevod Svetega Pisma v slovenščini.

. Hotel je dvigniti moralo duhovnikov. Naročal jim je, naj živijo naravno, se ogibajo gonje za posvetnimi stvarmi in naj vneto pridigajo. Ukazal je, naj duhovniki vedno nosijo tonzuro, kolar in črno duhovniško oblačilo.

. Uveljavil je reden krščanski nauk za mladino in odrasle ob nedeljah in praznikih.

. Dosegel je novo ureditev škofijskih mej. Zavedal se je, kako važno bi bilo za cerkveno upravo, če bi se goriška in ljubljanska škofija združili. Tako se je oblast ljubljanske škofije raztegnila na vso Kranjsko.

. Vztrajno je sodeloval tudi pri ostalih akcijah za novo ustavo cerkve. Ustanovil je 25 novih župnij.

. Dunajski cesar Jožef II. je predlagal papežu Piju VI., naj imenuje škofa Herbersteina za nadškofa ljubljanske škofije in projektirane nove ljubljanske metropolije. Rimska kurija pa ni hotela tega imenovanja potrditi, dokler ne bi preklical svojih janzenističnih zmot. Spor, ki je zaradi tega nastal med Dunajem in Rimom, se je končal šele s škofovo smrtjo.