V soboto, 18. novembra 2023, je v Osnovni šoli Notranjski odred v Cerknici potekala že 5. mednarodna konferenca Vzgoja za ljubezen do domovine in države, ki jo organizira Društvo katoliških pedagogov Slovenije (DKPS). Konferenco vsako leto posvetimo temi, ki je pomembna za krepitev narodne identitete. Možnost pogleda na vrednoto narodovega jezika smo dali slovenskim učiteljem in tudi udeležencem iz drugih držav, predvsem pa Slovencem, ki živijo izven matične domovine.

V pozdravnem nagovoru je predsednik Državnega sveta RS Marko Lotrič poudaril, da je skrb za ohranjanje slovenstva njegova osebna drža in drža v njegovi politični vlogi. Spomnil je, da se je skozi zgodovino vedno znova pojavljala ta ali ona tuja oblast, ki je slovenski jezik zatirala in ga želela izkoreniniti. Naši predniki so jezik ohranili ne glede na to, da so bili zaradi tega pogosto preganjani. Izpostavil je pomen projekta Rastoča knjiga, katerega pobudnik je prav Državni svet RS. Lojze Peterle, predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve pa je poudaril, da smo imeli v preteklosti kulturo, jezik in zavedanje svoje narodne identitete. Danes imamo svojo lastno državo, a z nespoštovanjem do nje razgrajujemo temeljne narodove vrednote. V plenarnem delu konference so predavatelji prikazali svoj pogled na pomen slovenskega jezika.

Prva predavateljica, akademikinja ddr. Marija Stanonik se je v predavanju »Jezik – duša naroda« najprej ozrla v zgodovino. Govorjena slovenska beseda sega že daleč pred 10. stoletje, po tem pa je jezik ohranjen tudi v pisani besedi. Iz teh temeljev smo kot eni od prvih narodov dobili slovensko knjigo. Rodovi Slovencev so negovali kulturo, pesem in molitev v domačem jeziku. V preteklih stoletjih se je pritisk na jezik stopnjeval predvsem od zunaj. Mnogi zavedni domoljubi, duhovniki in umetniki so za narod in jezik žrtvovali življenja. Jezik je trpel pod pritiskom močnejših narodov in ideologij, ki pa ga niso mogli uničili. Zato smo danes dolžni vsi in na vseh področjih javnega delovanja skrbeti zanj. Bogastvo izražanja moramo vzdrževati predvsem na strokovnih področjih, sicer se bo počasi umaknil globalizacijsko močnejšim jezikom. Vsi smo dolžni živeti z jezikom tako, da se ne bomo spraševali: »Ali se naša beseda suši? Nam jemljejo dušo?«

Dr. Andrej Fink je spregovoril o jeziku kot temelju narodove samobitnosti. Najprej je opisal pomen samobitnosti, ki predstavlja originalnost, samostojnost in samosvojost v narodovem telesu in v njegovem jeziku. Jezik je opisal kot orožje, ki so ga veliki, močni narodi uporabljali za sredstvo zavojevanja in pritiska nad pokorjenim narodom. Slovenci nismo bili nikoli zavojevalci in danes nismo na slabšem kot veliki narodi. Skozi stoletja smo jezik negovali s pisano in govorjeno besedo ter s kulturo, znanostjo in literaturo. Vse to je bilo in bo ostalo naše orožje, naš temelj obstoja in razvoja.

Dr. Kozma Ahačič je opisal pomen slovenščine v šoli in v družbi. Poudaril je, da se zelo zaveda hitrih in velikih sprememb, ki jih jezik v pisani in tiskani besedi doživlja v sedanjem času. Klasično knjigo je postavil ob bok digitalnim vsebinam, ki mlade zelo privlačijo, jim sicer dajejo tudi možnost branja, a ne poglobljenega. Zato je spodbudil učitelje, naj od otrok vztrajno zahtevajo branje vsebinsko dobrih knjig. To je sicer težko opravilo in veščina, ki najprej zahteva veliko truda, kasneje pa bralcu hvaležno prinaša veliko užitka. Spodbudil nas je, naj aktivno zahtevamo, da je jezik na javnih mestih izključno slovenski in naj kršitve vedno prijavimo inšpekciji. Povabil nas je k dejavnemu, odgovornemu in čuječemu odnosu do rabe jezika v javnosti. Ob koncu je predstavil še delovanje Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Spletni portali Fran, Franček in Terminologišče nam lahko zelo pomagajo pri pravilni rabi jezika.

V dopoldanskem in popoldanskem delu se je v petih delovnih skupinah zvrstilo 60 prispevkov iz vseh strokovnih področij in iz cele vrste držav. Udeleženci iz Slovenije, zamejstva (Italija, Avstrija), Hrvaške, Ukrajine, Argentine, Nemčije, Belgije in Kanade so prispevke predstavili tako v živo kot preko spleta (Zoom). Tudi letos smo lahko prisluhnili ganljivim pričevanjem o ljubezni do domovine, ki so jo v izseljenstvu gojili skozi kulturne dejavnosti, šolo in vero. Izpostaviti želim predavatelje, ki so posebej povezani z Argentino:

Dr. Andrej Fink je imel svoje predavanje v plenarnem delu: Jezik kot orodje in izraz naše samobitnosti;
Lucia Ahčin Bavdek je predstavila svojo izkušnjo s slovenščino v prispevku Slovenščina, moja materinščina, čeprav sem rojena v Argentini;
Gregor Batagelj je predstavil izjemno izpoved v prispevku Svoj jezik smo dolžni spoštovati;
Romina Elizabeth Hren je poslušalce ganila s prispevkom Preplet življenja med argentinsko in slovensko kulturo ter jezikoma v družini in širši skupnosti;
Ana Christina Klemen Boltežar je preko spleta predstavila obsežen prispevek Slovenska beseda je globoko zapisana v mojem srcu;
Paulina Tania Korošec Kocmur je v svojem prispevku temeljito predstavila slovensko šolstvo v Argentini: Temelji slovenskega šolstva v Argentini do osamosvojitve Slovenije;
Miriam Oblak je slušatelje ganila s prispevkom Mladike slovenske lipe smo, ki je zacvetela na argentinskih tleh; pripravila je tudi izredno lep video, ki bo javno dostopen;
prispevek Marije Osojnik Argentinski čudež ni čudež, je sama ljubezen do slovenstva je zaradi njene odsotnosti predstavila Marjana Korošec, za kar smo ji zelo hvaležni.

Tu naj omenimo še prispevek Helene Janežič o slovenski tiskani besedi v taboriščih ter Andreje Klasinc Škofljanec o šolstvu v avstrijskih begunskih taboriščih po II. svetovni vojni. Prispevka sta segla globoko do src vseh poslušalcev. Izredno sporočilni so bili tudi trije prispevki iz slovenskega zamejstva in sicer publicista Iva Jevnikarja iz Trsta ter dr. Karla Hrena in Martine Piko Rustia iz Celovca. Avtorji so predstavili močne korenine slovenstva na Koroškem in v Italiji. V matični domovini jih premalo poznamo in jih zato tudi premalo cenimo. Tako zelo prav je, da slovenski učitelji poznajo pravo in širšo zgodovino svojega naroda, pa tudi temelje in današnjo stvarnost življenja v izseljenstvu in v zamejstvu. Od številnih slovenskih učiteljev pa smo lahko slišali, kako se vsak na svoj način trudi za lep slovenski jezik pri svojem pouku in v različnih dejavnostih. Poslušali smo izredno zanimive prispevke o Evropski šoli, o narečjih, o zgodovini slovenskega jezika ter res neprecenljivim osebnim zgodbam. Vsa predavanja in vsi prispevki so zbrani v obsežnem e-zborniku, ki ga najdete na spletni strani DKPS. Organizatorji konference si želimo, da bi učitelji vse slišano in doživeto posredovali svojim kolegom v zbornicah in predvsem svojim učencem. S tem se bo še naprej ohranjalo in tudi širilo poznavanje življenja našega naroda, ki je razseljen po vsem svetu. Povezujeta nas jezik in ljubezen do domovine. Vsega tega védenja in uvida naše šole žal ne nudijo. Zato ima konferenca Vzgoja za ljubezen do domovine izredno pomembno vlogo v slovenskem javnem in šolskem prostoru. Prispevek naj zaključim z lepo mislijo iz nagovora predsednika Državnega sveta RS Marka Lotriča: »Svojega jezika se moramo zavedati in se po svojih močeh truditi, da ga kljub pritiskom globaliziranega sveta in kljub potrebi po poznavanju tujih jezikov ohranjamo, ga negujemo in razvijamo tudi v prihodnje – tako uradni jezik kot tudi bogastvo njegovih narečij«.

Helena Kregar

Predsednica Strokovnega sveta DKPS