Po dolgih počitnicah smo se meseca marca učitelji in učenci zbrali in začeli novo šolsko leto v Jegličevi šoli. Vpisalo se je 25 otrok. Otroški vrtec je bil najbolj številni ter živahni razred.

Vsi skupaj smo preživeli veliko lepih sobot:

Meseca aprila smo praznovali Veliko noč. Najprej smo po razredih barvali in okrasili pirhe nato so se najmlajši zabavali z iskanjem čokoladnih pirhov. Starejši razredi so se pa igrali običajne velikonočne igrice, kot so sekanje in valinčanje  pirhov. 

Prišel je mesec junij in čakalo nas je kar veliko dela. Praznovali smo dan državnosti. Pogovarjali smo se o Sloveniji in o slovenskih navadah. Kot vsako leto smo se pa tudi letos spomnili naših domobrancev. Zbrali smo se pred spomenikom in počastili naše junake. Polaganje svečk ter molitev obuja v naših srcih zahvalo ter živ spomin 

Junija pa tudi praznujemo očetovski dan. Otroci so preko pesmic in lepih misli počastili njihove očke in jim izročili lepe želje ter darilca, ki so jih navdušeno pripravili v šoli

Po zimskih počitnicah otroci komaj čakajo na otroški dan! Očka, Dani Lovšin, jim je pripravil zelo zanimive in lepe igre. Starši so se navdušeno pridružili otrokom in se skupaj igrali. Kot družina se učimo ter tudi veselimo. Po igrah je pa sledila tombola. Otroci so nestrpno črtali tablice in čakali tombolo. Lepo je bilo videti njihove nasmejane obraze, ko so odhajali domov.

Septembra smo se pridružili proslavi škofa Antona Martina Slomška in prosili za vse učitelje slovenskih šol.

Oktobra nas je čakalo še veliko dela. Prvo soboto smo imeli malo drugačen dan:  Baragova šola je otroke vseh slovenskih šol povabila na praznovanje svoje 70. obletnice v Slovenski  vasi. Otroci so se z veseljem igrali in tudi pridobili veliko novega znanja. Ta mesec je bil tudi materinski dan. Otroci so se pridno naučili pesmice in pogumno izpovedali mamicam vso hvaležnost, ki jo čutijo do njih. Kreativnost pri spominčkih je pravi znak zanimanja ter navdušenja pri delu. Zadnjo soboto smo se pa pridružili šolskemu izletu v Glew. Lep sončni dan smo preživeli skupaj, med prijatelji.  Otroci se veselijo že takoj, ko se posedejo na avtobus in se skupaj z Baragovo šolo popeljejo na kraj izleta, kjer se potem čez dan igrajo med dvema ognjema, jedo patys in sladoled. Polni mivke ampak srečni se tudi najmlajši, nekateri že v lepih sanjah, vrnejo domov.

November je pa kar naporen mesec saj so končni izpiti, vaje z gospo Diano in ogromno priprave za zaključek leta. Lepo je bilo, ko so otroci, kot pripravo na Božič, zbrali in darovali igrače za revne družine v Longchampsu.

In ko se leto zavrti nas prvo soboto v decembru sreča zaključek šolskega leta. Povabili smo družine v našo dvorano, spremenjeno v pravljični svet  in nato zapeli slovensko himno. Sledila je igra ‹‹Povesti za lahko noč… nekoliko drugače›› por vodstvom mamice Diane Truden. A med prizorom nihče izmed gledalcev ni zaspal! Pesmi, veselje, lepe obleke so vsakemu odprli srce v otroška leta, ko so poslušali stare pravljice, tokrat malo drugače spletene:

“Tinček in Mojca radovedno čakata, katero povestico za lahko noč jim bo mamica prebrala. Mojca predlaga naj povesti zmešajo in tako nastanejo nove zgodbe.

Mamica začne brati povestico o Sneguljčici, nato se pa Sneguljčica v gozdu sreča s Pepelko in Rdečo kapico. Skupaj pridejo do neke koče in se malo odpočijejo. Ko se medvedi vrnejo domov se razočarano sprašujejo, kdo je jedel od njihovih skodelic. Medvedka nato najde Sneguljčico, Pepelko in Rdečo kapico na posteljah. 

Pepelka in Rdeča Kapica oddideta nazaj domov. Sneguljčica pa ostane v hišici treh medvedkov in jim pravi, da jim bo kuhala in se igrala in z njimi. 

Tinček se izmuzne v pravljico in se spremeni v Peter Pan-a. Mojca ga gre iskat in se spremeni v Kapitana Kljuko. 

 V pripovedi se pojavi tudi Kraljica, ki je izvedela, da Sneguljčica še živi, ter gre za njo. Ko pa pride do koče vidi, da ima Sneguljčica nove prijateljice –Pepelko in Rdečo kapico- pa tudi živalice v gozdu jo varujejo pred hudobno kraljico. Vtem trenutku Mojca ujame Tinčka in hitro gresta ven iz pravljice. Medtem je pa mamica zaspala.

 Tinček in Mojca poljubita mamico, in kot Trnuljčica se mamica prebudi. 

Končno se je Rdeča kapica se je rešila volka, Sneguljčica Kraljice in vse tri s Pepelko, ki je kar odslovila mladega princa,  so postale dobre prijateljice do konca dni.”

Naj bi bilo to prijateljstvo zgled, da ostanemo povezani med nami in drug drugemu pomagamo,  saj si tako pišemo našo zgodbo življenja v prijateljstvu, veselju ter pomoči.

Starši so poskrbeli za sceno. Otroci so se pa lepo naučili vloge in pogumno nastopili ter peli ob zvoku kitare,  ki jo je igral Dani Lovšin, in pokazali publiki svoje talente. 

Po igri smo se zahvalili staršem za vso pomoč med letom posebno pa Franciju Mugerli, Daniju in Diani Truden, ki je prizor sestavila in postavila na oder.

Sledila je poslovitev 7. razreda. Učenke, ki odhajajo so: Viktorija Pennisi Etcheverry, Viktorija Mugerli in Valentina Selan. Učiteljica Ana Urbančič Loboda se je poslovila od njih ter jim želela vse najboljše. Lepi trenutki ostanejo za vedno v spominu, one so se pa v teku teh let zelo povezale v prijateljstvu in veselju.

Nato smo poklicali vse otroke po razredih in jim izročili zvezke in spričevala.

Tako smo z veseljem, hvala Bogu in Mariji, in zadovoljstvom zaključili šolsko leto 2019. Želimo vam vesele počitnice, Blagoslovljen Božič, prihodnje leto se spet vidimo!

V tekočem letu je obiskovalo Jegličevo šolo petindvajset otrok. Poučevali so jih: Karla Stocca, Andrej Kavčič (otroški vrtec), Paula Grbec (1. in 2. razred), Natalija Mele Muha (4. razred), Nevenka Belič (5. razred) in Ana Urbančič Loboda (7. razred).  Za petje je med letom poskrbela gospodična Sonja Gerkman, za odbor staršev pa Franci Mugerli.

Naj vse delo, daritve in ljubezen Bog obnovi v milih  jaslicah in vsakega člana naše velike šolske družine obdari z mirom, upanjem in ljubeznijo!

Nati Mele Muha –  za Jegličevo solo ABC po slovensko

.