Jezus v preši vínarski
Ob prazniku svetega Rešnjega telesa in Krvi
Sveta evharistija – Kristusovo trpljenje, veličastno vstajenje in njegova realna navzočnost v podobi kruha in vina – je najgloblja in osrednja skrivnost krščanske vere. Nemogoče je, da bi ne pustila vidnih sledi v starejšem slovenskem slovstvu, ki je scela izhajalo iz krščanske kulture.
Razumevanje in češčenje svetega Rešnjega Telesa in Krvi se je v zgodovini poglabljalo in se izražalo v mnogih umetniških oblikah, ki so predstavljale razne vidike te brezdanje skrivnosti. Vse od časov katakomb do danes je likovna umetnost upodabljala evharistične simbole, kot so riba, kruh, žitno klasje, grozdje, pelikan idr., ob njih pa vrsto bolj kompleksnih in simbolnih podob, kot piše Ana Lavrič: na Slovenskem se je pojavil tudi »poznosrednjeveški motiv Kristus v stiskalnici. Prizor, ki ponazarja sv. Rešnjo kri, je oprt na Izaijeve besede: V tlačilnici sem tlačil sam (Iz 63,3) … Znani slovenski primerek je slika iz tretjega desetletja 17. stoletja v atiki stranskega oltarja na Gorci pri Malečniku. Kaže trpečega Kristusa, ki v stiskalnici tlači grozdje, hkrati pa je tlačen tudi sam; stiska ga bruno križa, katerega vijak v navzočnosti sv. Duha privija Bog Oče. Kri iz Kristusovih ran se kot vino toči v kad, iz nje jo zajemajo cerkveni očetje, v kelih pa prestrezajo angeli. Apostoli v ozadju obdelujejo božji vinograd …«
Upodobitev Kristusa v vinogradniški stiskalnici kot simbolna predstava izvira iz več svetopisemskih odlomkov. Omenjeno mesto pri Izaiju so že eksegeti zgodnjih krščanskih stoletij razlagali kot alegorijo, celo kot izrecno napoved Kristusovega trpljenja, po katerem bo zmagal nad sovražniki. Zato so ta odlomek povezovali z odlomkom iz Apokalipse (19, 15), kjer Kristus nastopa kot zmagoviti bojevnik, vendar v oblačilu, prepojenem s krvjo: »Pasel jih bo z železno palico in tlačil stiskalnico z vinom srdite jeze Boga, vladarja vsega.« Še več drugih svetopisemskih odlomkov, ki govorijo o grozdju in vinu, so razlagalci razumeli v tem smislu – kot napoved Kristusa, ki bo v trpljenju stisnjen kakor plemeniti grozd … Podobno kristološko predpodobo so videli v odlomku (4Mz 13, 23) o obljubljeni deželi: »Prišli so do Eskolske doline; tam so odrezali mladiko vinske trte z enim grozdom, ki sta ga nosila na drogu po dva moža,« kjer je drog pomenil križ, grozd pa Kristusa na križu. Mistična stiskalnica je torej prispodoba trpljenja, v katerem najprej trpi Kristus kot glava Cerkve, za njim pa tudi Cerkev; podobo grozda in stiskalnice so pri tem utrjevale mnoge druge, tudi novozavezne prilike o božjem kraljestvu kot vinogradu, o trti in mladikah in nebeškem Očetu kot vinogradniku.
Te predstave cerkvenih očetov in srednjeveških teologov nikakor niso živele le v teoloških spisih, marveč so se na daleč razširile med krščanskim ljudstvom, ki je pojmovni svet vere sprejemal s premišljevanjem in molitvijo, pridigo in liturgičnimi besedili, latinsko himniko in srednjeveškimi cerkvenimi pesmimi v ljudskih jezikih. Tako se je denimo zelo razširila nemška cerkvena pesem o »Duhovnem vinogradu«, ki opisuje, kako je Jezus kot peška grozdne jagode padel na deklico Marijo in kako je plemenito grozdje prav na Božič prišlo na človeški svet. Toda na veliki petek Judje zdrobijo plemeniti grozd: Kristus mora sam nesti drog stiskalnice (križ) na kraj trpljenja (Kalvarija). Tam ga stisnejo in iztisnejo. Toda njegova kri je postala pijača svete evharistije …
Zelo obdarovanega sem se počutil, ko sem ugotovil, da je ta motiv vstopil tudi v slovensko literaturo. Ob izteku njegove dolge poti ga je v letih okrog 1700 še predstavil Janez Krstnik Svetokriški mdr. takole (4, str. 474):
»Ali kaj z’ ena neusmilena preša je bila le-ta, de ta žlahtni grozdik Christusa Jesusa je taku močnu stlačila? Isajas prerok je djal, de le-ta preša so naši grehi … Moji veliki grehi inu tvoji, o grešna duša, so taista neusmilena preša, katira preša tiga cartaniga Jesusa … katiriga po celem životu, po vsih žilah inu košícah taučejo naši grehi, de iz vsih glidov [udov] Sveta Rešna Kri teče. Ah zgrevana [skesana] duša, pojdi h tvojmu usmilenimu Jesusu … operi se v tej gorki Sveti Rešni Krvi ter boš čista postala: zakaj le-ta Sveta Kry nej kri Abelnava, de bi vpila maščovajne, ampak vpije v nebesa za milost inu odpuščajne; če раk mi bomo nehvaležni, bo vpila maščovajne ble [bolj] kakor Abelnava čez Caina.«
V veliko starejši obliki pa se nam je ta motiv obdržal v ljudski pesmi, ki se je ohranila v Gabrovici na Krasu – ne po naključju, saj je Kras vinorodni okoliš – in jo je Zmaga Kumer objavila z napevom in besedilom (Slovenska pesmarica 3, 1969). Tu srečamo evharistični motiv Jezusa v stiskalnici še v srednjeveški, ljudsko jedrnati obliki, ki je zaokrožena v širšo pripoved o grozdu, ki ga Marija zavžije – nekoliko podobno kakor v omenjeni nemški pesmi. Kitica, ki omenja svečnico, je bila verjetno dodana pri kakšni cerkvi Gospodovega darovanja, npr. v bližnjem Tabru (Vrabče). Pevci s Kamniškega so to izjemno lepo pesem oživili in jo najdemo na YouTube pod naslovom »V to prešo so ga denili« kot obhajilno pesem. Tako napev kakor besedilo izražata arhetipsko slovensko samobitnost, ki se je poglabljala v skrivnost svetega Rešnjega Telesa in Krvi, ob tem pa postajala čedalje bolj slikovita, lepa in samosvoja:
1. Marija je rožice brala,
svietmu Jožefu šenkala.
2. Sviet Jožef Mariji prniesu
en grozdek vínarski.
3. Marija ga je zavžila,
znosila je Jezusa.
4. Marija ga je nosila
cielih mesecev devet.
5. Marija je rodila
na ta božični večer.
6. Marija je šla k maši
ta dan na Sviečnico.
7. Neverniki so tako djali,
da Jezusa bodo zvezali.
8. Na góro so ga peljali,
na goro visoko.
9. Nič druzga ni bílo na gori,
kot ena preša vínarska.
10. V to prešo so ga deníli
to prešo vínarsko.
11. Nič druzga ni vən priteklo,
kot svieta Rešnja Kri.
12. Nič druzga ni notri ostalo
kot svieto Rešnje Telo.
13. Nobena sveta maša
brez tega se ne stri.
Matija Ogrin
za Svobodno Slovenijo
