Uvod

Na območju občine Žužemberk je bilo razglašenih 47 kulturnih spomenikov lokalnega pomena. Mednje so uvrščena arheološka najdišča, profane stavbe, spominski objekti in kraji,  trško jedro v Žužemberku, vodnjak na grajskem trgu in kar 20 sakralnih spomenikov.

Naj jih navedemo : v Budganji vasi cerkev sv. Ožbalta, v Gor. Kotu sv. Antona Padovanskega, v Gradencu sv. Nikolaja, na Laščah sv. Primoža in Felicijana, na Lopati sv. Neže, v Mačkovcu sv. Janeza Evangelista, na Prevolah sv. Križa, na Ratju sv. Primoža in Felicijana, na Rebri sv. Marije Magdalene, na Selih pri Ajdovcu sv. Nikolaja, na Selih pri Hinjah sv. Jurija, v Stavči vasi sv. Kancijana, v Trebči vasi sv. Ahaca, v Velikem Lipju sv. Martina, na Vrhu pri Hinjah sv. Tomaža, na Vrhu pri Križu sv. Marjete, na Vrhovem sv. Križa, v Žužemberku v Bregu sv. Nikolaja in sv. Roka v Stranski vasi. Edini sakralni spomenik v razvalinah je sv. Katarina na Plešivici.

Med navedenimi spomeniki ima posebno mesto cerkev sv. Neže na Lopati. Njen nastanek , arhitektura, freske, notranja oprema si zaslužijo, da jo pobliže spoznamo. Najprej pa nekaj o župniji Hinje, v katero sv. Neža sodi, in o vasi Lopata, v kateri cerkev stoji.

Župnija Hinje obsega del Suhe krajine jugozahodno od Žužemberka. Področje je izrazito kraško. Pomanjkanje vode je občutno. Kmetijstvo je slabo donosno, več je živinoreje. Mnogi Suhokranjci so šli za boljšim kruhom v Ameriko. Pred vojno je župnija Hinje štela 2000 prebivalcev, danes jih je le še okrog 700.

Vas Lopata v Občini Žužemberk leži na nadmorski višini 368 m2, njena površina meri 4,8 km2. V zgodovinskih virih je bila leta 1423 omenjena kot Schauffell, kar je visokonemški izraz za lopato. Povezan je z obliko vasi. Leta 1937 je imela vas še 187 prebivalcev in 33 hiš. Med zadnjo vojno je bila bombardirana in do tal požgana. Veliko mladih se je izselilo. Danes živi na Lopati 76 ljudi : najmlajši je star 2 leti, najstarejši pa 88 let. 38 je zaposlenih v različnih firmah, zavodih, nekaj je samostojnih podjetnikov ( strojni mehanik, mizar, izdelava ročajev, globinsko čiščenje avtomobilov ). Dve družini se ukvarjata z govedorejo, tri z ovčjerejo – kot dopolnilno dejavnostjo. Med zanimivostmi vasi velja poleg cerkve sv. Neže omeniti še manjšo kraško jamo Gričarjev skedenc, večstoletno trto, dve kapelici in križ ter črno  kuhinjo.

.

Iz rokopisa ljudskega zgodovinarja Alojzija Zupanca: Najstarejša listina, ki  zadeva Lopato

V župnijskem arhivu na Krki je shranjen pergament z najstarejšo listino, ki omenja Lopato. Objavljamo odlomek v nekoliko posodobljenem jeziku.

»Jaz, Vincenc Scharfen, priznam zase in za svoje naslednike in objavljam s tem to javno pismo vsem sedanjim in prihodnjim bralcem, kar sem z dobro premišljenim pogumom v tem času prodal in odstopil. Prodam in oddam podedovano posestvo dveh gruntov na Lopati v Suhi krajini; vsak daje eno marko šilingov krški fari. Vse, kar sedaj pripada ali bo v bodoče pripadalo, ne da bi se kaj odtujilo, je v tem obseženo. Spoštovani modri ključarji pri cerkvi sv. Neže na Lopati Kocjan in Peter naj vsoto, za katero smo se pogodili jaz in moji dediči, izročajo vsakokratnemu župniku na Krki od teh dveh gruntov: letno pšenico in 32 beneških šilingov. Zato pa mora župnik na Krki vsako leto, od sv. Mihaela do sv. Martina, opraviti blagoslov s petimi biljami, eno peto in dve tihi maši za mojo dušo in duše mojih prednikov….

To pismo je bilo zapisano po narekovanju po Kristusovem rojstvu našega Gospoda 1500 in povrh osmem letu, na predvečer sv. Andreja, dvanajstega apostola.« 

Najstarejša listina iz leta 1508 o krški pražupniji je dokaz o obstoju cerkve sv. Neže. Kdaj je bila sezidana, ni znano, je pa dandanes taka, kot je bila leta 1706, ko je prenehala biti krška podružnica in je bila priključena župniji Hinje. Kot zanimivost naj omenim še zapis v Urbarju Krke, kjer so navedeni podložniki krškega župnišča na Lopati leta 1612 : Janže Muhič in Luka Vidmajer, Adam in Miha Muhič, Luka Papež.

Podružnična cerkev sv. Neže na Lopati

Cerkev sv. Neže na Lopati stoji v vasi, prostor okrog nje pa je ograjen z nizkim zidcem. Zgrajena je bila v 13.stol., prvič  omenjena pa l. 1581. Ima kvadratasto ladjo in baročni zvonik s čebulasto bakreno streho. Njena arhitektura je v osnovi romanska s poznejšim baročnim prezbiterijem v gotski tradiciji.

.

Stene ladje so pokrite s stensko poslikavo iz časov okrog leta 1520. Takrat naj bi se potujoči slikarski mojster Tomaž iz Senja ( ali njegovi učenci ) ustavil na Lopati  in naslikal prizore iz Svetega pisma. Na severni steni je upodobljen Pohod in poklon Svetih treh kraljev, na južni strani pa pasijonski cikel : Poslednja sodba, Kristusa bičajo in križajo. Na zunanji slavoločni steni je le fragmentarno ohranjeno Marijino oznanjenje. Tomaževi delavnici se pripisuje tudi podoba sv. Krištofa na južni, zunanji steni ladje. 

Kaj vemo o Tomažu iz Senja? Na slovenskih tleh je poslikal kar nekaj cerkva. V podružnični cerkvi v Nadlesku ( Stari trg pri Ložu ) se je podpisal » Meštar Tomas od Segnia fecit 1511«. Trubar ga je poimenoval »krovaški malar«. E. Cevc navaja, da je Tomaž iz Senja (njegovi učenci) avtor poslikav v cerkvah sv. Lenarta na Cviblju, sv. Katarine na Plešivici in v Višnjah pri Ambrusu – vse so bile med vojno porušene- in še nekaterih. Po likovnem izrazu so izrazito ljudske in dekorativne; prevladujejo rdeče, rumene in zelene barve. Poslikave so nastajale od približno l. 1510 do srede 16. stoletja.

Zob  časa, vlaga in prezidavanja so slikarije močno poškodovali; del fresk je žal za vedno izgubljen. Zahvaljujoč se Restavratorskemu centru Slovenije in novomeškemu Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine se je restavrirala in ohranila dobra polovica poslikav.

.

Srednjeveška cerkev sv. Neže je bila okrog leta 1685 temeljito barokizirana. Takrat so verjetno odstranili polkrožno romansko absido in pozidali sedanji prezbiterij , ki kaže na poznogotsko tradicijo. Vogali cerkve so bili poslikani s temnordečimi in temnosivimi »šivanimi« robovi.

Leta 1743 je bil v ladjo nameščen poslikan lesen kasetiran strop z 48 kasetami. V sredini posamezne kasete je naslikan cvet pasijonke ; obrobno polje in letve so marmorirane.

Zanimivo je, da pasijonko imenujejo tudi Kristusov cvet, mučenico ali trpljenko. Odkrili so jo krščanski misijonarji ob odkritju Amerike. Sodi med zdravilne rastline : lajša napetost, nemir, razdražljivost in uspava. Jezuit Ferrari je leta 1633 v delu De florum cultura videl v cvetu pasijonke mučeniške instrumente pasijona : trikrpasti listi – sulica, vitice – biči, 3 pestiči – žeblji za križanje, brazde – v kis namočena goba, nitni venci – trnova krona, pet prašnikov – pet ran, plodnica na peclju – kelih ali kol, na katerega so privezali Kristusa. 

Glavni oltar je delo podobarja Šubica iz Poljanske doline iz leta 1885. Dragocen je stranski zlati oltar sv. Mihaela iz 17. stoletja. Na oltarju so kipi sv. Neže, sv. Katarine in sv. Lucije ter sv. Marka in sv. Luka. V prezbiteriju visita sliki Srce Jezusovo in Srce Marijino, delo slikarja Ivana Franketa.

.

Restavratorska dela v cerkvi sv. Neže so potekala od leta 1990 dalje. Sanaciji fresk so sledili konservatorsko- restavratorski posegi na glavnem oltarju. Nosilec izvedbenih del je bilo Restavratorstvo Legan d.o.o. iz Žužemberka. V poročilu iz leta 2016 so navedeni opisi posegov : plinjenje celotnega oltarja, zaščita  površin s premazi, čiščenje pozlate in posrebritve, globinsko utrjevanje preperelega lesa z raztopinami umetnih smol, mizarska sanacija in drugo. Restavrirane so bile tudi slike na platnu. Zapisati velja, da so se v obnovo domače cerkve zavzeto vključili tudi domačini s prispevki in prostovoljnim delom.

Še nekaj besed o sveti Neži

Sv . Neža ( Agneza ) velja za eno od najbolj slavnih krščanskih svetnic. Po starem izročilu se je rodila leta 237 v rimski plemiški družini. Bila je bogata in lepa kristjanka. Zasnubil jo je sin rimskega cesarskega namestnika, a ga je zavrnila. Užaljeni snubec jo je naznanil oblastem. Biti kristjan v tistem času je bil zločin proti državnemu redu. Na sodišču je neustrašeno pričevala o veri in devištvu. Po krutih mučenjih je bila obglavljena. Nad njenim grobom v Rimu je bila postavljena mogočna bazilika. Upodabljajo jo kot mlado dekle s palmo in z jagnjetom, kot simbolom deviškosti in nedolžnosti.

Pri Slovencih se je ohranil pregovor: Sv. Neža kuram rit odveže. Na našem ozemlju je sv. Neži posvečenih 19 cerkva, od tega v Suhi krajini na Lopati, v Seču (župnija Hinje) in v Knežji vasi (župnija Dobernič).

Za zaključek : pogled v prihodnost

Cerkev sv. Neže na Lopati je dragocen primer podružnice, ki jo odlikujeta kvalitetna poslikava in oprema. Je prvi sakralni kulturni spomenik v Suhi krajini, ki je bil pri obnovi deležen državne pomoči. 

Bogoslužja so v cerkvi le poredko : za žegnanje ob sv. Mihaelu, poljska maša in ob velikonočnem blagoslovu jedil. Ključar lahko pokaže notranjost cerkve po naročilu župnika. Lokalnega vodnika nimajo. V zadnjem času je vse več obiskovalcev, tudi kolesarjev in pohodnikov.

Kaj bi lahko storili , da bi cerkev sv. Neže postavili na turistični zemljevid in jo kot kulturni spomenik približali občanom, pa tudi širše?

Nekaj idej in predlogov so prispevali tudi vaščani Lopate in dr. Ana Krevelj, konservatorka in restavratorka na ZVKDS    Novo mesto.

V bližini cerkve naj se postavi napisna tabla s podatki, zemljevidom in foto prikazi. Postavljanje tabel in označevanje nepremičnih kulturnih spomenikov je dolžnost občine. Pri tem lahko sodeluje tudi ZVKDS. Označeni spomeniki se marsikje povezujejo v širšo shemo ( kolesarska, kulinarična, turistična pot…).

Drugi predlogi bi bili uresničljivi v sodelovanju med OŠ Prevole, Župnijo Hinje , Krajevno skupnostjo Hinje in posamezniki : izdelava in promocija zgibanke o Lopati in sv. Neži,  pridobiti in usposobiti lokalnega vodiča, organizirati kulturne ure in ekskurzije za učence OŠ Žužemberk in OŠ Prevole, turistično ponudbo povezati še z drugimi zanimivostmi v Suhi krajini, poskrbeti za objave dogodkov v radiu, na spletu, v tisku, za ponudbo razglednic, ki bi najlepše podobe sv. Neže ponesle po vsej Sloveniji in izven meja in še kaj.

Naj se tudi tako krepi zgodovinski spomin , pripadnost Suhi krajini ter njena prepoznavnost izven njenih meja.

mag. Jelka Mrvar

Viri : Odlok o razglasitvi nepremičnih kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Žužemberk  ; Poročilo o konservatorsko-restavratorskih posegih na glavnem oltarju cerkve sv. Neže na Lopati, 2016 ; Rokopisno gradivo Alojzija Zupanca ; Pastoralni portal -Pridi.com ; Cevc E., Tomaž iz Senja, Slovenska biografija ;Vidmar F., Geografski in  zgodovinski prikaz župnije Hinje ; Benedik V., Komelj I.,  Peskar R., Varstvo spomenikov ; Lopata, projektna naloga OŠ Prevole in ustni viri.

Fotografije : Irena Špiler, prof., z Lopate