Staro slovensko ime za junij je rožnik in verjetno že veste, zakaj. V tem času rož ne manjka, travniki pa so najlepši. Po stari navadi kmetje prvič pokosijo travnike v mesecu rožniku.
Gotovo ste se kdaj, vsaj kot otroci sprehodili mimo tisočerih rož, ki nam lepšajo pogled na naše travnike in polja. V tem času žito že oblikuje svoje klasje, veselimo se češenj, saj je sveti Vid (15. 5.) že češenj sit, ponoči občudujemo čarobna bitja – kresnice in se zahvalimo Bogu za vse, kar nam je že dal in nam še bo.
V Sloveniji se naši travniki pospešeno izgubljajo, s tem je manj rož ter posledično tudi drugega življa. Pogosto mi pri vožnji pogled uide na travnike in polja in včasih z žalostjo ugotovim, da je do nedavna še obdelane površine preraslo grmičevje. Takrat se zavem, da je še en gospodar odložil orodje, ker je prestar ali že v večnosti, naslednikov pa ni.
Mnogo naslednikov pa nam manjka tudi zaradi prevlade komunizma po drugi svetovni vojni, ko je mnogo klenih gospodarjev padlo od zahrbtne bratske roke, nekateri pa so si življenje reševali z begom v daljne dežele. Vseh teh smo se letos spomnili na prvo junijsko soboto pri Macesnovi Gorici.
Osrednji govornik, ddr. Klemen Jaklič je v svojem govoru med drugim izpostavil tudi osrednjo resnico povojnega dogajanja: …«Spoštovani. Nikdar prej in nikdar pozneje v znani slovenski zgodovini se nikomur našega rodu ni porodila ta tako zelo temačna misel, sicer poznana iz zgodovine nekaterih neciviliziranih narodov. Že pred vojno je na podlagi Ženevskih konvencij in po načelih mednarodnega prava civiliziranih narodov veljalo, da je z vojnimi ujetniki treba ravnati človeško. Vsakršno nasilje zoper ujetnike in civilno prebivalstvo je bilo že takrat strogo prepovedano. Prepovedane so bile samovoljne usmrtitve, veljala je prepoved kolektivne krivde, posameznik je imel pravico do nepristranskega sodišča in poštenega ter vnaprej predpisanega zakonitega postopka itn. Zato pravno gledano tu ni mogoč noben izgovor. Podrobno izpričano mučenje, nečloveško ravnanje in končno izničenje »Drugega« v obliki masovne fizične likvidacije brez sodb, so najhujših zločini sploh, kar jih pozna pravo.
Ker so se vršili načrtno, z namenom izničenja političnih in ideoloških nasprotnikov zato, da bi si totalitarni komunizem zagotovil svojo želeno oblast in jo ohranil, so to pravno gledano zločini proti človečnosti z genocidnimi prvinami. Tu pod Macesnovo Gorico, na Teharjah, na Hrastniškem hribu in premnogih drugih krajih se je vršil slovenski holokavst«…
Rožnik pa nam v svojih prvih dneh prinesel tudi 16. slovensko vlado s premierjem Janezom Janšo, ki je na samem začetku z Novelo zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev opravila osnovno civilizacijsko dejanje, ki določa trajen pokop vseh še nepokopanih žrtev vojn in revolucije na ljubljanskih Žalah ter znova razglaša 17. maj za nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Vladi želimo uspešno delo in veliko modrosti pri urejanju skupnih zadev.
V mesecu rožniku leta Gospodovega 2026 je bila Slovenija prizorišče številnih odmevnih športnih dogodkov, od množičnih rekreacijskih prireditev do mednarodnih tekmovanj, ki so povezala športnike vseh generacij in sposobnosti.
Ključni vrhunci športnega dogajanja so vključevali kolesarstvo, katerega vrhunec je predstavljala tradicionalna etapna Dirka po Sloveniji, v okviru katere so se rekreativni kolesarji pomerili na trasi MyTour of Slovenia 2026. Druge množične in mladinske prireditve:
V Rogaški Slatini so potekale državne zaključne Plazma Športne igre mladih. V Kranju je bil organiziran Festival športa mladih, v Ljubljani pa so uspešno izvedli 20. Poletne državne igre Specialne olimpijade Slovenije.
Posebno mesto pa ima v rožniku gotovo praznik prvakov apostolov Petra in Pavla, ko so pri na posvečeni novomašniki. Letos jih imamo pet, poročajo v tedniku Družina. Med njimi so trije škofijski duhovniki: Luka Anžič iz župnije Ihan (Nadškofija Ljubljana), Gregor Anton Capuder iz župnije Moravče (Nadškofija Ljubljana) in Timotej Fijavž Vivod iz župnije Slovenske Konjice (Nadškofija Maribor). Dva novomašnika pa prihajata iz redovniških vrst: jezuit Janez Gorenc iz župnije Ljubljana Dravlje in kapucin Dominik Papež iz župnije Ambrus v Suhi krajini. Bog naj spremlja njihovo delo na Božji njivi.
Pri Mariji Pomagaj na Brezjah pa se je v soboto 20. 6. odvilo 58. vseslovensko romanje bolnikov, invalidov in starejših. Sv. mašo je ob somaševanju daroval murskosoboški škof dr. Janez Kozinc. Romanje sta organizirala Slovenska Karitas in založba Ognjišče.
V mesecu rožniku se tudi spominjamo, da je bil 28. junija leta 1797 rojen največji slovenski misijonar, Friderik Baraga, ki je svoje življenje posvetil misijonu med severnoameriškimi Indijanci.
Letošnji rožnik pa nam postregel tudi z rekordnimi dnevnimi temperaturami, tudi preko 36 stopinj Celzija. V vročinskem valu se zvija tudi večji del Evrope. Pisatelj Alojz Rebula je iz takih pojavov pogosto izpeljal kakšen poduk iz onstranstva. Bog govori na različne načine, da bi ga vsakdo lahko slišal na svoj način. Poskušajmo v letošnjem rožniku čim večkrat prisluhniti bližnjim in Bogu.
Franci Donko Mravlje
Svobodna Slovenija, Leto LXXXV, št. 14, 5. 7. 2026
DESDE LOS PAGOS ESLOVENOS | Rožnik
El antiguo nombre esloveno para junio es rožnik, y sin dudas ya saben por qué. Es que en esta época no faltan flores (rože) y los prados están en su máximo esplendor. Según la antigua costumbre, los campesinos siegan los prados por primera vez en el mes de rožnik. Es probable que ustedes alguna vez, al menos cuando eran niños, hayan paseado entre miles de flores que embellecen la vista de nuestros prados y campos. En esta época, el trigo ya forma sus espigas, nos alegramos por las cerezas, pues san Vito (15/5) ya está “saciado de cerezas”, por la noche admiramos a esos seres mágicos — las luciérnagas — y damos gracias a Dios por todo lo que ya nos ha dado y lo que aún nos brindará.
En Eslovenia nuestros prados están desapareciendo rápidamente, y como consecuencia hay menos flores y menos vida. A menudo, mientras conduzco, mi mirada se escapa hacia los prados y campos, y a veces descubro con tristeza que superficies que hasta hace poco estaban cultivadas han sido invadidas por matorrales. Entonces me doy cuenta de que otro agricultor ha dejado sus herramientas, porque es demasiado viejo o ya está en la eternidad, y no tiene quien lo releve.
Muchos de quienes deberían ser esos sucesores nos faltan a su vez debido al dominio del comunismo tras la Segunda Guerra Mundial. Durante esos años, muchos agricultores cayeron gracias a la traicionera mano “fraterna”, mientras que otros salvaron su vida huyendo a tierras lejanas. A todos ellos los recordamos este año el primer sábado de junio en Macesnova Gorica.
En su discurso, el orador principal del evento, ddr. Klemen Jaklič, destacó la verdad central de los acontecimientos de posguerra:
«Estimados,
A lo largo de la historia eslovena, nunca a nadie de nuestro pueblo, ni antes ni después, se le ocurrió un pensamiento tan oscuro, aunque conocido de algunas poblaciones no civilizadas. Previo a la guerra, según la Convención de Ginebra y los principios del derecho internacional de los pueblos civilizados, se establecía que a los prisioneros de guerra debía tratárseles humanamente. Toda violencia contra prisioneros y población civil estaba estrictamente prohibida. Estaban prohibidas las ejecuciones arbitrarias, regía la prohibición de juicios colectivos, el individuo tenía derecho a un tribunal imparcial y a un procedimiento legal justo y previamente establecido, etc. Por ello, desde el punto de vista jurídico, aquí ningún pretexto es válido. La tortura, documentada en detalle, el trato inhumano y finalmente la eliminación del “Otro” en forma de liquidación física masiva sin juicios son los crímenes más graves que conoce el derecho. Asimismo, como se llevaron a cabo de manera planificada, con el objetivo de eliminar a los opositores políticos e ideológicos para que el comunismo totalitario asegurara y mantuviera su poder, desde el punto de vista jurídico son crímenes de lesa humanidad con elementos genocidas. Aquí, en Macesnova Gorica, en Teharje, en el cerro Hrastnik y en muchos otros lugares, tuvo lugar el holocausto esloveno».
En sus primeros días, Rožnik también nos trajo al 16º gobierno esloveno con Janez Janša como primer ministro, el cual, al inicio de su mandato, con la Enmienda a la Ley sobre fosas comunes ocultas y el entierro de las víctimas, realizó un acto civilizatorio básico: asegurar el entierro permanente de todas las víctimas de las guerras y la revolución comunista que aún no han sido enterradas en Žale, Liubliana, y declarar nuevamente el 17 de mayo como día nacional de recuerdo de las víctimas de la violencia comunista. Desde aquí le deseamos mucho éxito asi como también mucha sabiduría en la gestión de los asuntos de interés para toda la sociedad.
En el mes de rožnik del año del Señor 2026, Eslovenia fue escenario de numerosos eventos deportivos de gran resonancia, desde actividades recreativas masivas hasta competiciones internacionales que unieron a deportistas de todas las generaciones y capacidades.
Los puntos principales incluyeron al ciclismo, con la tradicional carrera por etapas Tour de Eslovenia, dentro de la cual los ciclistas recreativos compitieron en el recorrido MyTour of Slovenia 2026. Otros eventos masivos y juveniles: en Rogaška Slatina se celebraron las finales nacionales de los Juegos Deportivos Juveniles Plazma; en Kranj se organizó el Festival del Deporte Juvenil; y en Liubliana se llevaron a cabo con éxito los 20º Juegos Estatales de Verano de la Olimpiada Especial de Eslovenia.
Un lugar especial en rožnik lo ocupa sin duda la fiesta de los apóstoles Pedro y Pablo, cuando se ordenan los nuevos sacerdotes. Este año son cinco, informa el semanario Družina. Entre ellos hay tres sacerdotes diocesanos: Luka Anžič de la parroquia de Ihan (Arquidiócesis de Liubliana), Gregor Anton Capuder de la parroquia de Moravče (Arquidiócesis de Liubliana) y Timotej Fijavž Vivod de la parroquia de Slovenske Konjice (Arquidiócesis de Maribor). Dos nuevos sacerdotes provienen de órdenes religiosas: el jesuita Janez Gorenc de la parroquia de Liubliana Dravlje y el capuchino Dominik Papež de la parroquia de Ambrus en Suha krajina. Que el Señor acompañe su labor en el campo de Dios.
En el mes de junio también recordamos que el 28 de junio de 1797 nació el mayor misionero esloveno, Friderik Baraga, quien dedicó su vida a las misiones entre los indígenas de Norteamérica.
En Brezje, ante nuestra madre, María Auxiliadora, el sábado 20/6 tuvo lugar la 58ª peregrinación eslovena de enfermos, discapacitados y ancianos. La santa misa fue concelebrada por el obispo de Murska Sobota, dr. Janez Kozinc. La peregrinación fue organizada por Cáritas Eslovenia y la editorial Ognjišče.
Finalmente, este rožnik también nos dejó temperaturas récord, incluso por encima de los 36 grados. Gran parte de Europa se retuerce bajo esta ola de calor. El escritor Alojz Rebula solía extraer de tales fenómenos alguna enseñanza divina. Dios habla de diferentes maneras, para que cada uno pueda escucharlo a su modo. Intentemos en este rožnik escuchar más a nuestros prójimos y a Dios.
Franci Donko Mravlje
Svobodna Slovenija, Leto LXXXV, št. 14, 5. 7. 2026