Iz Veleposlaništva Republike Slovenije smo prejeli povabilo za pogovor z ministrico za zunanje zadeve Republike Slovenije Tanjo Fajon.

Pogovor ministrice z urednico Svobodne Slovenije je potekal v petek, 28. oktobra 2022, v rezidenci veleposlanika, ob priliki sprejema za zastopnike slovenskih društev v Argentini. Na prošnjo veleposlaništva smo vprašanja posredovali vnaprej.

Po pozdravu in kratki predstavitvi se je urednica najprvo ministrici zahvalila za intervju.

T.F.: V uvodu, najlepša hvala za povabilo in res iskrene čestitke za to, da imate tako tradicijo obstoja slovenske pisane besede in časopisa v Argentini, tako da vam želim res uspešno delo.

→ Dobrodošli v Argentini! Obisk slovenskega ministra oz. ministrice za zunanje zadeve v Argentino je redek dogodek in smo ga vsi Slovenci v Argentini veseli. Zanima nas, kateri je glavni namen vašega potovanja in kakšna srečanja vsebuje vaš program?

Jaz sem izjemno vesela, da sem prišla v Argentino, prvič tudi v Latinsko Ameriko. V zadnjih dveh dneh sem imela priložnost srečati izjemno tople in srčne ljudi, bila deležna  gostoljubja argentinskega zunanjega ministra in tudi predsednika. Osnovni namen obiska je bilo 3. srečanje zunanjih ministrov Evropske unije ter Latinskoameriških in Karibskih držav, ki se je zgodilo prvič po petih letih in je bilo zelo pomembno, ker smo skupaj naslavljali izzive našega časa. 

Po težki epidemiji nas je vse prizadela vojna v Ukrajini, zlasti z rastjo cen energentov in hrane. Govorili smo o tem, kako se skupaj boriti proti podnebnim spremembam, kako si pomagati na področju digitalizacije, trajnostnega razvoja, varnosti pa človekovih pravic. To srečanje je bilo pomembno posebej zato, ker smo se sestali po dolgem času in ker smo lahko osebno govorili o vseh teh izzivih. 

Jaz sem obisk v Argentini izkoristila tudi za vrsto dvostranskih srečanj z ministri iz regije, ki je za Slovenijo zanimiva. Z argentinskim zunanjim ministrom sva podpisala dva pomembna sporazuma  za sodelovanje med državama: sporazum o ekonomskem sodelovanju, ki odpira priložnosti državama za podjetja, za gospodarstvo, za raziskovalce, za znanost; in pa sporazum o spodbujanju mobilnosti mladih, o poletnem delu, o delu med počitnicami. To so ti majhni koraki krepitve prijateljstva in sodelovanja. 

Sem pa izkoristila obisk tudi za pogovore z ministri o kandidaturi Slovenije za nestalno članico Varnostnega sveta Združenih narodov in predvsem za promocijo tega, kar Slovenija ponuja: to je ne samo potencial, ki ga imamo z naravnimi danostmi, kot so voda, gozdovi, zaščita okolja, ampak tudi s tem, kar Slovenija zagovarja: to je pravna država, vladavina prava, demokracija, temeljne svoboščine in pa mir. In ta kandidatura je v tej luči za Slovenijo zelo velikega pomena.  

→ Kaj Sloveniji kot članici EU pomeni sodelovanje z Latinsko Ameriko in Argentino? Mehika in Brazilija sta bili nekoč opredeljeni kot strateški partnerici Evropske unije, tudi za Argentino je bil nekoč predlagan ta status. Ali je končno kdaj prišlo do te opredelitve? Na katerih področjih lahko obe državi sodelujeta?

Latinska Amerika je za Slovenijo pomembna predvsem zaradi kulturne povezanosti z Evropo. Vedno večji pomen pa ima Latinska Amerika tudi v svetu globalizacije, v svetu gospodarskih potencialov. Tudi prisotnost številčne slovenske skupnosti v nekaterih državah, zlasti v Argentini, je za nas pomembna, da sodelujemo z državami Latinske Amerike.  In mi z regijo zelo aktivno sodelujemo v okvirju priložnosti, ki jih ponujajo vse regionalne povezave, sami ste omenili Mercosur, Tihomorsko zavezništvo, Srednje Ameriški integracijski sistem in pa Karibska skupnost. Za krepitev prepoznavnosti v regiji so pomembni vsi mehanizmi, ki jih imamo za sodelovanje v okviru Evropske unije in mednarodnih organizacij, zato si jaz želim kot zunanja ministrica povečati prepoznavnost Slovenije in okrepiti sodelovanje z regijo.

Mi tudi kot Evropska unija visoko cenimo sodelovanje z državami članicami povezave Mercosur – danes sem imela priložnost govoriti v (argentinskem) Kongresu o tem, kako pomembno je, da Argentina čim prej podpiše sporazum, ki ga je Mercosur sklenil z Evropsko unijo. Ta sporazum bo okrepil sodelovanje članic obeh mednarodnih povezav, tako Evropske unije kot Mercosurja. Strateški partnerici Evropske unije v regiji, Mehika, ki jo omenjate, tudi Brazilija, sta pomembni, Argentina pa ima pomembno vlogo tudi kot članica skupine G20,  ki se zdaj spet pripravlja na srečanje. 

Mogoče v tem okviru lahko še omenim, da v Sloveniji tradicionalno organiziramo konferenco držav Latinske Amerike in Karibskih držav, ki se ga udeležijo predstavniki teh držav. Letos nameravamo novembra in decembra hibridno vnovič organizirati to konferenco; gre za zbližanje obeh regij in za krepitev sodelovanja na številnih področjih, pa tudi, da Latinsko Ameriko približamo Slovencem doma. Naslednje leto bomo organizirali večji dogodek v živo, jaz sem že vse ministre povabila, da pridejo v Slovenijo, in upam, da bomo lahko to priložnost izkoristili za spoznavanje. Danes, ko sem bila v Kongresu in sem se pogovarjala s senatorji dveh odborov sem jih tudi obvestila, da smo v Državnem zboru v Sloveniji ustanovili skupino prijateljstva z Argentino, da bomo še krepili stike tudi med obema parlamentoma. 

Čez deset dni bo veliko srečanje slovenske skupnosti v Mendozi, na katerega pride tudi minister za Slovence po zamejstvu skupaj z močno gospodarsko delegacijo, tako da boste imeli v 14 dneh v resnici dva visoka obiska iz Slovenije, kar se mi zdi, da je izjemna priložnost tako za krepitev vloge Slovenije v regiji kot tudi za podporo slovenski skupnosti, ki tu živi. H krepitvi sodelovanja med državama prispeva tudi nedavno ustanovljena Slovensko – argentinska gospodarska zbornica SLO-AR, podobno, kot to počne SLO-BRAZ v Braziliji že nekaj let. Tudi to je ena od priložnosti, kjer bom zagotovo, ko se vrnem, našemu ministru za gospodarstvo sporočila, da mora biti ena od njegovih naslednjih poti tudi v Latinsko Ameriko.

Posebej se veselim srečanja s slovensko skupnostjo danes zvečer in tudi v nedeljo, in  v okviru Prvega slovenskega prekmurskega društva, ki bo v Urugvaju v nedeljo – to je najstarejše slovensko društvo v Latinski Ameriki. Veselim se, da bom spoznala čim več tu v Argentini živečih Slovencev oz. naslednikov, ker se zavedam, da je Argentina že več kot stoletje država, kamor so se v valovih selili Slovenci in jim je drugi dom. Tu je res ena od največjih in pomembnih slovenskih skupnosti, za katero moramo lepo skrbeti: mi za vas, vi pa za to, da lepo predstavljate in krepite našo identiteto, jezik in kulturo. 

→ Kakšne sadove pričakuje Slovenija od srečanja v okviru CELACa, ki je sicer relativno nov regijski forum? Katere evropske države so se srečanja udeležile? Kakšen je pogled Slovenije na prisotnost držav oz. vlad,  za katere je spoštovanje človekovih pravic pod vprašajem ali pa so zaradi tega celo podvržene sankcijam Evropske unije? 

Iz Evropske Unije nas je v Argentino prišlo sedem zunanjih ministrov, Evropska unija je pa bila zastopana z Josepom Borrellom, šefom evropske zunanje diplomacije. Mi smo govorili isti jezik, govorili smo o pomenu spoštovanja človekovih pravic, o pomenu mednarodnega prava, opozorili smo, da nas je evropsko celino močno prizadela vojna v Ukrajini, da tudi v Sloveniji verjamemo, da moramo Ukrajini in Ukrajincem pomagati, da ohranijo svojo suverenost in integriteto, in da si želimo, da se vojna čimpreje konča. Da nas močno pretresajo visoke cene energentov, hrane, tudi prihod ukrajinskih beguncev, ki jim seveda pomagamo z odprtimi rokami. Sankcije, ki se jim tudi Slovenija pridružuje v okviru Evropske unije so sankcije, ki so usmerjene zoper ruski politični režim, zoper ruskega predsednika Putina, ki je pred dnevi dejal, da je to vojna proti Zahodu in je tudi uporabil besede možnosti uporabe taktičnega jedrskega orožja. Te grožnje moramo jemati resno; v Sloveniji smo blizu tega vojnega žarišča in ljudje v Sloveniji imamo spomin na vojno trideset let nazaj v naši regiji Zahodnega Balkana nekdanje Jugoslavije in si želimo miru. Mir mora biti čimpreje.

→ V Argentini živimo številni Slovenci, povezani smo tudi v raznih društvih. V času okoli osamosvojitve, ko Slovenija v naši državi še ni imela lastnega zastopništva, smo celo delovali kot realna diplomacija in s skupnimi močmi pripomogli k priznanju nove Republike. Kaj pa danes Sloveniji pomenimo skupnosti po svetu?  Ali ste seznanjeni z našim življenjem in delom?  

Veliko sem seznanjena, še bolj se seznanjam te dni, kar mi je v posebno veselje. Vaša delavnost, ustvarjalnost vseh Slovenk in Slovencev, tudi druge in tretje generacije, ki ohranja našo slovensko identiteto in tradicijo, je res pomemben element v soustvarjanju argentinske družbe, katere del ste postali. Slovenke in Slovenci v Argentini ste poželi številne pomembne vidne uspehe v podjetništvu, na znanstveno – kulturnem, akademskem in športnem področju. Ta navezanost in tesni stiki s Slovenijo so res ključni most za graditev novih poznanstev, novih mostov, za krepitev odnosov med Slovenijo in Argentino. Zato si želim, da bomo lahko v prihodnje te stike samo še krepili in ohranili to trdno vez.  

→ Aprila 2007 je minister Rupel ob priliki uradnega obiska v Argentini podpisal Konvencijo o socialni varnosti med našima državama,  izjemno pomemben dokument za številne rojake z zavarovalno dobo v obeh državah. Kako in na katerih področjih nadaljuje to sodelovanje obeh držav v dobrobit Slovencev, živečih v Argentini?

Jaz sem vesela, da smo danes, po letih težkih priprav,  uspeli to, kar sem omenila prej: podpisati dva pomembna sporazuma med Argentino in Slovenijo. To ni bilo enostavno delo. Ta sporazuma odpirata vrata za tesnejše stike med državama, za tesnejše stike med gospodarstvom, med znanostjo, med potencialom, ki ga obe državi imata, in pa med mladimi, za krepitev stikov med ljudmi. In se mi zdi, da je to nov korak v odnosih med državama, ki bo zagotovo pripomogel tudi slovenski skupnosti v Argentini, da bo ne samo lažje delovala, lažje gojila svojo kulturo in identiteto, ampak bila tudi bolje razumljena, mogoče bolje spoštovana ali pa bolje prepoznana. Tako da, ob vsem gostoljubju, ki sem ga bila deležna dva dni v Argentini imam občutek, da smo Slovenke in Slovenci res lepo sprejeti in verjamem, da se tu res počutite kot doma, da je to res tisti drugi topel dom.

Upam, da imate priložnost priti v Slovenijo. Slovenija ima eno res lepo kvaliteto življenja. V Sloveniji imamo vse te lepe naravne danosti, od hribov, morja, čistega zraka, čiste vode, tudi miru. Ko živiš v Sloveniji ne opaziš, kako kvalitetno, kakovostno življenje je tam, to opaziš šele, ko greš kam drugam. In ljudje se res radi vračajo domov. 

Argentinskemu ministru sem dala v dar majico naše nogometne reprezentance, v upanju,  da bomo čez štiri leta tudi mi zraven na Svetovnem prvenstvu, in v želji za dober rezultat argentinske ekipe.

→ Kateri so najpomembnejši cilji, ki jih na čelu Ministrstva za zunanje zadeve želite doseči v svojem mandatu?

Sem prva ženska na čelu ministrstva za zunanje zadeve v zgodovini naše države, kar čutim kot posebno odgovornost. Sama sem v preteklosti veliko delovala kot borka za človekove pravice, tudi za pravice žensk in ranljivih skupin; za to, da imamo demokracijo, da spoštujemo pravno državo, močne institucije, in da je Slovenija verodostojna partnerica znotraj Evropske unije s svojo močno in razpoznavno zunanjo politiko, in tudi v svetu. V mojem mandatu si bom predvsem prizadevala na eni strani krepiti res dobre stike s sosednjimi državami, z našimi skupnostmi Slovencev v sosednjih državah, kot tudi v Argentini in še kje po svetu, hkrati si bom pa prizadevala za krepitev gospodarske, kulturne, športne in znanstvene diplomacije, da bo Slovenija razpoznavna v svetu po tem, kar je naš potencial. Če bomo uspeli s kandidaturo v Varnostnem svetu Združenih narodov bo pa to poseben pečat Sloveniji. Ni vse v naših rokah, ampak delali bomo trdo, da bi res Slovenijo uvrstili med tiste pomembne države tudi z našimi cilji, to je, da v Svetu zagotavljamo mir, spoštujemo narodno pravo, in da smo to, kar piše v naši Ustavi: motor neke kulture mirovne politike in spoštovanja.

→ Za konec pa ne moremo spregledati dejstva, da je Slovenija v času volitev, zato vas prosimo še za kak komentar o rezultatu in udeležbi pri prvem krogu predsedniških volitev.  

Jesen je v Sloveniji tokrat polna volitev. Mi imamo letos od parlamentarnih do predsedniških, do lokalnih volitev, tri referendume, in ljudje bodo praktično skoraj vsako drugo nedeljo šli na volišča. Vesela sem, da smo dobili dva kandidata, enega leve sredine, enega desne sredine, ki oba lahko dobro zastopata Slovenijo na čelu države. Na koncu so vedno volilke in volilci tisti, ki odločijo. Imeli bomo še drugi krog volitev, volilna udeležba bi lahko bila višja, ampak ljudje so morda utrujeni od tolikih volitev. Zato bom pa še enkrat pozvala: res vsak glas šteje; ljudje odločijo, kdo je na čelu države in nam zaupajo mandat, tako da si želim, da v drugem krogu volitev pride še več ljudi na volišče.

Ministrici se zahvalimo za pogovor!

Tanja Fajon

Tanja Fajon, rojena 9. maja 1971 v Ljubljani, je po izobrazbi diplomirana novinarka s podiplomskima študijema mednarodne politike (Pariz/Bruselj) in menedžmenta (IEDC Bled). Kot novinarka je delala na Radiu Glas Ljubljane in pri časopisu Republika, od leta 1995 pa na RTV Slovenija. Osem let je bila dopisnica RTV Slovenija v Bruslju, kjer je od blizu spremljala pristopanje Slovenije k EU in prva leta njenega članstva. Leta 2009 je bila na listi Socialnih demokratov prvič izvoljena v Evropski parlament, zatem pa ponovno v letih 2014 in 2019.

Leta 2020 je bila izvoljena za predsednico SD – Socialnih demokratov v Sloveniji (stranke, ki je nastala iz nekdanje Zveze komunistov, kasneje preimenovane v ZKS-SDP).

Kot koalicijska partnerica vlade Roberta Goloba je na njegovo ponudbo izbrala mesto ministrice za zunanje zadeve, na katerem je zaradi uporabe zaupne informativne mreže za domnevno favoritiziranje predsedniške kandidature Nataše Pirc Musar že prestala prvo interpelacijo.

Obisk Tanje Fajon v Argentini

Ob priložnosti obiska podpredsednice vlade in ministrice za zunanje zadeve Tanje Fajon v Argentini, kjer se je udeležila III. zasedanja ministrov za zunanje zadeve Evropske unije (EU) in Skupnosti latinskoameriških in karibskih držav (CELAC) in imela dvostransko srečanje z argentinskim ministrom za zunanje zadeve Santiagom Cafierom, se je 28. oktobra zvečer v rezidenci veleposlanika srečala še s predsedniki slovenskih društev, organizacij in častnimi konzuli ter imela intervju za tednik Svobodna Slovenija.

(vir: FB Embajada de Eslovenia)