ČIRO, MIRNO POČIVAJ PRI BOGU
Ciril Jan se je rodil v okupirani Ljubljani 8. julija 1943, kot prvorojenec v družini Marije Balantič in Maksa Jana. V tistih, za slovenski narod strašnih časih, je oče vodilno sodeloval v Delavski zbornici, kasneje, že v Argentini pa je bil med ustanovitelji Družabne pravde in njen dolgoletni tajnik.
V emigracijo je oče moral sam, ker je bila mama noseča in je kmalu po njegovem odhodu rodila Cirilovo sestro Bariko.
Po nastopu komunistične tiranije je zanje, kot za vse drugače misleče, na poseben način pa za tako ločene družine, nastopila doba vsakovrstnih zapostavljanj in diskriminacije, kar so najbolj kruto občutili otroci.
Šele leta 1954 so dobili dovoljenje za odhod iz domovine, tako da se je družina mogla zbrati v Slovenski vasi v Lanusu.
Mladi Ciril se je takoj pridružil sovrstnikom, po nekaj letih pa postal član Slovenske fantovske zveze. Kot odličen športnik se je izkazal v različnih panogah v zlati športni dobi lanuškega odseka. Postal je njegov večkratni predsednik in tudi predsednik zveznega odbora. Na njegovo pobudo se je vršil prvi pevsko glasbeni festival, še vedno uspešna in dobro obiskana prireditev naše mladine.
Že zgodaj je pokazal izredno veselje do gledališkega ustvarjanja. Ni mogoče našteti vseh odigranih vlog, ko se je izpopolnjeval z nasveti odličnih režiserjev kot Ludvik Štancer, Nikolaj Jeločnik, Maks Borštnik in Blaž Miklič. Postopoma je tudi sam prevzemal režisersko odgovornost in so po njegovi zaslugi zaživeli na odru najrazličnejši teksti slovenskih, argentinskih in svetovnih avtorjev, med njimi za celo vrsto krajevnih domobranskih proslav.
Vključil se je v odbor Društva Slovenska vas, bil dve dobi njegov predsednik in več kot deset let kulturni referent, ob tem pa se je tudi udeleževal medorganizacijskega sveta kot lanuški zastopnik.
Prijazen z vsemi in povsod dobro sprejet je redno bil veselega razpoloženja, družabnost pa mu je bila vklesana v značaj. Zadnja leta je vdano prenašal hudo bolezen, a mu je le bilo dano dočakati osemdesetletnico.
Hvala, Čiro, za vse kar si dobrega storil, hvala za vztrajno doslednost, predvsem pa za dolgoletno globoko prijateljstvo.
Franci Sušnik
