Dva potepena šolarja sta v šolo v kup hodila, kaj naj bi danes v šolo šla, tja v gozd se bova skrila!
Kolikokrat je ta Slomškova zazvenela v 70 letih! Nad 900 učencev jo je recitiralo z veseljem, naglas, kakor so nas naučili požrtvovalni učitelji. Pa bi kdo lahko rekel, da so lenuhi, potepuhi? Brez dvoma, da ne. Soboto za soboto otroci radi zahajajo v našo šolo. Tukaj se otroci sredi učenja slovenščine, slovstva, zemljepisa, verouka in petja povezujejo in ustvarjajo bratske vezi, postanejo za vedno povezani med seboj! Kako hitro mineva čas, in kmalu se otroci spremene v nove učitelje…
Tiho nam tečejo dnevi in leta, pridejo in odidejo v vek. Gore postavi jim celega sveta, ne boš zajeziti mogel njih tek.
Danes smo že vsi učitelji slovenske šole rojeni v Argentini. Smo sad dela naših prednikov, ki so v nas zasejali ljubezen do vsega, kar je slovenskega. Z isto ljubeznijo kot prvi učitelji, z istim idealizmom še naprej učimo naše najmlajše, da bo naš košček Slovenije v Argentini še vedno živ! Kot je napisala naša prva voditeljica Anica Šemrov: V njihovem delu vidim bodočnost naše slovenske skupnosti. Hvala vsem voditeljicam, voditeljem, učiteljicam in učiteljem! Naj vam Bog stoterokrat povrne!
Kdo te je ustvaril, dete mlado? Kdo ti dal dušo in telo? Kdo ti da kruha, kdo ti da pit’, kdo ti da zdravje, se veselit’?
Prvi in najvažnejši steber naših šol in celotne skupnosti je Bog! Verouk in prejem zakramentov so vsa ta leta bili jedro naše sobotne šole. Naš prvi katehet Janez Kalan nam je pred 60 leti dejal: Prosim vas, držite skupaj. Če boste med seboj složni in boste v Slomškovem duhu še naprej živeli po krščanskih načelih in gojili narodno zavest, potem se vam ni treba ničesar bati in boste na argentinski zemlji našli zaželeni mir. Slomškov dom naj bo naš skupni dom, Slomškova šola pa naj polaga v srca naših najmlajših semeni slovenstva in krščanstva. Zahvala našim desetim katehetom, ki so vsa ta leta skrbeli za krščansko rast naših otrok! Ponosni so lahko, saj je iz naše šole kar 6 duhovnikov!
Jaz zjutraj se zbudim in moram pesmi peti, potem med brazde se spustim, si živež oskrbeti.
Drugi glavni steber naših šol sta pesem in nastopi. Koliko pridobe otroci ne samo v besednem zakladu, ampak za nadaljno življenje! Odkrivamo talente in otrokom nudimo veliko priložnosti za vsestransko udejstvovanje. Zahvala vsem pevovodjem in režiserjem!
Atej! Meni križ storite; Mama! Mene pokropite; da prav lahko, sladko spim, naj vaš žegen zadobim.
Na misli o šoli je prvi predsednik doma Janez Brula dejal: k temu pa moramo pridati tudi še sodelovanje staršev, ki so prav razumeli vrednost in poslanstvo šole: mnogokrat so z nemalimi težavami in žrtvami vodili otroke v to šolo zajemat znanje. Brez teh malih in osebnih žrtvic bi tudi ne bilo slovenske šole. Zato: prisrčna hvala tudi staršem za njihovo vztrajnost! Očetovim besedam dodam še to: Gracias a quienes sin conocer nuestros orígenes y nuestra cultura aceptan que sus hijos aprendan y amen las tierras de sus ancestros. Gracias por permitirnos ser parte y gracias por ser ustedes parte nuestra.
Kaj pomeni 70 let šole? To je 70 let neprestanega garanja, neprecenljivih žrtev in odpovedi. Predvsem pa je 70 let ljubezni in veselja! Ljubezni do Boga, Slovenije in naših korenin!
Le kdor se skrbno rad uči, in pridno v šolo hodi, se lahko vsega veseli ker angel njega vodi!
Spoštovani gostje, bivše voditeljice, bivši in sedanji učitelji in učenci, drage družine, dragi prijatelji, bodite dobrodošli in hvala ker z nami praznujete 70-letnico Slomškove šole!
Marcelo Brula – voditelj Slomškove šole
